Predsednika Demokratov Anžeta Logarja zapuščajo nekateri njegovi najožji sodelavci, težave ima tudi s funkcionarkami v vladi. Mnogi člani so razočarani, ker se je odpovedal sredinski poti in je omogočil četrto vlado Janeza Janše. Toda za razliko od Gregorja Viranta, s katerim ga je prvak SDS primerjal pred volitvami, je ne bo nikoli zapustil. Kaj se pravzaprav dogaja pri Demokratih?

»Dobro jutro, Slovenija. Dobro jutro, moji ljudje. Večji izziv zdaj vidim v poslanski klopi. Hvaležna za Vaš glas in izvolitev,« je državna sekretarka Tea Košir 30. septembra sporočila na Facebooku, potem ko je za medije potrdila, da je odstopila kot državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Dva dni pozneje je v širšem, zelo čustvenem zapisu omenila grožnje, ki naj bi jih dobivala: »Slišala sem opozorila, naj bom pozorna, kdo se bo vozil ob meni na avtocesti.«

Dodala je, da je ni več strah, čeprav ne ve, ali gre za prazne besede ali načrtne poskuse zbujanja strahu. Ob oblikovanju koalicije naj bi ji dali vedeti, da bo njeno podjetje (več kot dvajset let je vodila podjetje EcoSija, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo ekoloških sveč) izgubilo posle z ljubljanskimi Žalami, če bo kot poslanka podprla vlado Janeza Janše.

Nezaželena v poslanskih klopeh

Nato je 4. oktobra javnosti sporočila, da ni nujno, da se vrača v poslanske klopi: »Če predsednik stranke Anže Logar meni, da si mojega nadaljevanja v poslanski skupini ne želi, bom tudi to njegovo stališče sprejela. In celo zavedam se, da je njegova odločitev pravilna.«

Dodala je, da se ne bo prerivala za poslanski stolček in zaradi funkcije ustvarjala konflikta: »Funkcija zame nikoli ni bila cilj. In mislim, da je moj doprinos lahko veliko večji drugje in ne v poslanski klopi.« Ob tem pa se vendarle sprašuje, ali ima kot ena od 90 (predstavnikov ljudstva – op. p.) vendarle pravico, da je kdaj po njeno: »Da povem svoje mnenje? Da vprašam zakaj? Da se pri posamezni stvari ne strinjam? Da rečem, razumem odločitev večine, spoštujem jo, toda sama bi ravnala drugače.«

Vsakodnevni zapisi Tee Košir kažejo, da v stranki Demokrati iščejo rešitev iz politične zagate, v katero jih je spravila s svojim odstopom. Po naših informacijah so jo v vlado (konkretno minister za zdravje Tadej Ostrc) povabili zato, da jo je v poslanski klopi lahko nadomestila Elena Zavadlav Ušaj, ki je bila tako kot Logar pred vstopom k Demokratom dolgoletna članica SDS.

Kako zelo dragocena je slednja za predsednika stranke, kaže to, da jo je takoj postavil za vodjo poslanske skupine. Z vrnitvijo Koširjeve bi ostal brez ene svojih ključnih sodelavk v državnem zboru. Zato v ozadju potekajo pogovori, kako prepričati Koširjevo oziroma kaj ji ponuditi, da se odpove poslanskemu mandatu.

Verjetno tudi ni naključje, da se vlada še vedno ni seznanila z njenim odstopom, zato o tem ni obvestila državnega zbora, kamor se ima pravico vrniti. »Ko se bo vlada z njenim odstopom seznanila in sprejela ustrezno odločitev, bo o tem državni zbor obveščen v skladu z veljavnimi predpisi,« so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Iz državnega zbora pa so odgovorili, da Tei Košir poslanska funkcija trenutno miruje zaradi opravljanja funkcije državne sekretarke: »Državni zbor se o prenehanju razloga za mirovanje in nadaljevanju poslanske funkcije seznani na seji. O prenehanju funkcije državne sekretarke mora vlada obvestiti državni zbor, česar doslej še ni storila.«

In tudi ne bo storila, dokler ne bo prišlo do ustreznega dogovora med Logarjem in Koširjevo, za katerega je zagotovo zainteresiran tudi predsednik vlade Janez Janša. V njegovi četrti vladi je pomemben vsak poslanski glas. Uradna vladna koalicija jih ima 43, skupaj s partnersko Resnico pa 48, še dva ji primakneta poslanca obeh narodnih manjšin. Čeprav Tea Košir v svojih zapisih poudarja zvestobo desnosredinski vladi, pa ji vendarle ne zaupajo dovolj; tudi zaradi njenega vsakodnevnega pisanja na Facebooku.

Šibki členi koalicije

Že samo sestava poslanske skupine Demokratov za SDS ni bila najbolj vzpodbudna. Denimo, na začetku mandata je poslanec Robert Potnik izjavil, da si želi sredinsko vlado dveh desnih in dveh levih strank z mandatarjem, ki ne bi bil ne Robert Golob ne Janez Janša.

Na koncu je tako kot vsi drugi poslanci Demokratov podprl oblikovanje četrte Janševe vlade. Špekuliralo se je, da ga bodo povabili v vlado, namesto njega pa bi v državni zbor prišla nekdanja dolgoletna članica SDS Judita Čas Krneža, a na koncu je prevzel mesto predsednika odbora za gospodarstvo, kjer ne dela nobenih težav.

V vlado za državni sekretarki pa so povabili poslanki Teo Košir in Barbaro Levstik Šega, prvo na ministrstvo za zdravje, čeprav kot podjetnica ni imela izkušenj s tem področjem, drugo pa na ministrstvo za pravosodje, kjer pa Barbara Levstik Šega že ima izkušnje, saj je pred izvolitvijo za poslanko vodila službo za alternativno reševanje sporov na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Njeno mesto v državnem zboru je prevzela Ana Cajhen, strokovna sodelavka Slamnikarskega muzeja Domžale. Namesto ministra za zdravje Tadeja Ostrca pa je v poslansko klop sedel Dejan Zakrajšek, ki je bil dolgoletni član SDS in njihov nekdanji županski kandidat v Velikih Laščah.

Franc Križan, ki so ga v Golobovi Svobodi želeli za predsednika državnega zbora, se je zadovoljil s položajem nižje – je podpredsednik državnega zbora. Poslanka Mojca Žnidarič je bila že v mandatu od 2018 do 2022 zvesta takratnemu šefu SMC Zdravku Počivalšku, ki je zdaj v SDS in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše.

V tem sklicu je namestnica vodje poslanske skupine in njena verjetna naslednica, če bi se Zavadlavova vendarle poslovila od poslanskih klopi. Zelo kratko pa je potegnila nekdanja dolgoletna poslanka in podpredsednica Demokratov Eva Irgl, ki ni bila izvoljena v državni zbor, Logar pa ji kot svoji najzvestejši sodelavki ni uredil kakšne pomembne funkcije v vladi, zato se bo morala zadovoljiti z zaposlitvijo v stranki, kjer naj bi opravljala službo komunikatorke.

Razsulo na ministrstvu za zdravje

Seveda Tea Košir še zdaleč ni največji problem Logarjevih Demokratov. Največji je očitno ministrstvo za zdravje, kjer ministru Ostrcu dobesedno razpada ekipa. Pred Koširjevo je kot državna sekretarka odstopila Vesna Marinko, poslovile so se tudi generalna sekretarka Tanja Marsič, vodja direktorata za dostopnost in ekonomiko Vlasta Mežek ter nazadnje še vodja direktorata za javno zdravje Nataša Vidnar. Iz stranke je izstopil podjetnik Mirko Požar, eden od ustanoviteljev stranke, član izvršilnega odbora in vodja njenega strateškega sveta za gospodarstvo. Lastnik in direktor podjetja Soltec je v odstopni izjavi kot razlog navedel nestrinjanje z vodenjem stranke in pomanjkanje stikov z vodstvom v stranki.

Robert Balen

Neuradno je slišati, da je nasprotoval vstopu v Janševo vlado in da je zagovarjal odhod v opozicijo, potem ko Demokratom ni uspelo vstopiti v vlado, ki bi presegala pola in je ne bi vodila ne Golob ne Janša. Avgusta je iz stranke izstopil šahovski velemojster Georg Mohr, ki so ga v Mariboru želeli za predsednika odbora. »Preprosto: politika je k…a, kruta realnost, ideali pa za take norce, kot sem jaz,« je ob tem izjavil. Tudi njega je razočaralo, da so Demokrati postali podaljšek Janševe SDS, ne pa njena alternativa. Podobnih izstopov naj bi bilo še več.

Kot predsednik mariborskega odbora pa je (z antidatirano izjavo za šest mesecev nazaj) izstopil kulturnik Aleš Novak, vendar zato, da je lahko postal član nadzornega odbora Mladinske knjige, kar kot funkcionar politične stranke ne bi mogel biti. Z Logarjem naj bi bilo nezadovoljnih tudi precej podjetnikov, ki so ga pred volitvami finančno podprli, zdaj pa menda pričakujejo protiusluge od njega kot gospodarskega ministra.

Robert Balen

Znesek prispevkov oziroma donacij za stranko še ni znan, razkriti ga bodo morali ob letnem poročilu. Iz poročila o volilni kampanji je razvidno, da so zanjo porabili več kot 590 tisoč evrov, od tega so iz državnega proračuna lani (kot pravna naslednica pridružene stranke Konkretno) dobili okoli 96 tisočakov, letos pa v treh mesecih do volitev še okoli 29 tisočakov, poleg tega so okoli 98 tisoč evrov stranki posodili kandidati na volitvah. Skupaj torej okoli 223 tisoč evrov, izvor preostalih okoli 367 tisoč evrov pa vsaj za zdaj ni znan.

Logar ni kot Virant

Demokrati imajo podoben problem, kot so ga nekoč imeli v Državljanski listi Gregorja Viranta. So najbolj sredinska stranka desne vladne koalicije, zato jih je v svojo naslednjo vlado neuspešno vabil Robert Golob. Logar je vabilo zavrnil, ker v isti vladi ni želel Levice, brez nje pa Golob ni imel dovolj glasov, saj so ga od vsega začetka zavračali v trojčku NSI-SLS-Fokus.

Primož Lavre

Virant se je podobno sprva s figo v žepu pogovarjal z Zoranom Jankovićem, ki mu na koncu ni uspelo dobiti dovolj glasov za mandatarja, nato je skočil v drugo Janševo vlado, v kateri pa sam ni bil minister, temveč predsednik državnega zbora, po poročilu protikorupcijske komisije pa je Državljanska lista izstopila iz vlade in omogočila vlado Alenke Bratušek, v kateri pa je bil Virant notranji minister.

Pred vstopom v Janševo vlado je iz Državljanske liste izstopil nekdanji minister Marko Pavliha, po vstopu v vlado Alenke Bratušek pa Janez Šušteršič, finančni minister v drugi Janševi vladi. Na naslednjih volitvah se je stranka poslovila iz državnega zbora in je danes ni več v registru političnih strank.

Jure Klobčar

Pred oblikovanjem četrte Janševe vlade je Virant svetoval Logarju, naj ne vstopi v Golobovo vlado, temveč v Janševo, sicer bo tudi njemu razpadla stranka. Zelo kritičen do Logarja in Janše pa je Virantov tast Miha Brejc, dolgoletni veljak SDS, nazadnje evropski poslanec, ki se je iz SDS poslovil po napadih zaradi tega, ker je njegov zet ustanovil svojo stranko. »Razlika med Virantom in Logarjem je gromozanska – kot noč in dan. Dr. Virant ima hrbtenico, je neodvisen človek, strokovnjak z velikim mednarodnim ugledom.

Sašo Radej

Danes je direktor Sigme, najpomembnejše inštitucije za področje javne uprave v OECD in EU. Logar nima poguma, da bi kandidiral za predsednika stranke, razen če bi mu Janša to rekel. Tudi vsi njegovi dosedanji koraki so pravzaprav razočaranje za slovensko javnost,« je dejal Brejc v intervjuju za Reporter februarja 2024, ko je bil Logar še v SDS, vodil pa je že društvo Platforma sodelovanja. Na kongresu SDS mu niso pustili kandidirati za predsednika, nato je stranko zapustil sam in ustanovil Demokrate.

Čeprav je napovedoval zmago na volitvah in več kot dvajset poslancev za stranko, se je na koncu moral zadovoljiti s šestimi, saj so Demokrati prejeli zgolj nekaj manj kot 79 tisoč glasov oziroma 6,69 odstotka. Zanimivo pa je, kje so prejeli največ glasov, saj rezultati volitev kažejo na zelo dobre rezultate v (mestnih) volilnih okrajih, kjer desnica še ni dobila poslancev. Denimo v Radovljici, kjer je bila izvoljena Tea Košir.

Primož Lavre

Iz celotne analize volilnih glasov lahko sklepamo, da so Demokrate volili tako levi kot desni volivci. Vprašanje je, koliko je bilo sploh slednjih, saj so vse desne stranke (SDS in trojček NSI-SLS-Fokus) bistveno izboljšale volilni uspeh v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Tako je Logar odlično odigral vlogo »ribiča«, ki je pripeljal v (Janševo) mrežo nove »ribe« (volivce), da je lahko skupaj z njim sestavil novo vlado.

Stevanović še trdnejši Janšev partner

Nasprotno od Viranta pa Logar ne bo nikoli zapustil Janše. Vrtljiva vrata, ki jih je odprl z novo stranko, so ga vodila nazaj v naročje prvaka SDS. Navsezadnje niti nima alternative, saj, kot rečeno, z Levico ne želi sodelovati, ker sta programa strank diametralno nasprotna, brez nje pa nobena naslednja vlada ne bi imela večine. Za njeno sestavo bi potrebovali še NSI, ki pa je v Janševi vladi postala še bolj desna od SDS.

Bobo

Potem je še Resnica, ki se mednarodno povezuje s skrajno desnico (prejšnji teden je postala članica skupine Evropa suverenih narodov, ki jo je ustanovila nemška skrajna stranka AFD) in celo spornimi politiki Republike Srbske ter je z levo opcijo v še hujšem konfliktu. Zlasti po opozicijski zahtevi za razrešitev Zorana Stevanovića s položaja predsednika državnega zbora, kamor ga je izvolila desnica, ki zdaj brani tako njega kot njegove poslance, brez katerih pa seveda ne bi bilo desne vlade.

Prejšnji teden se je razkrinkala tudi igra s figo v žepu, ki jo Stevanović skupaj s svojo Resnico igra s spornim poslancem Borisom Mijičem, katerega (bivše) podjetje dolguje plačilo tako državi kot delavcem, ob tem pa je še pred volitvami lažno navedel univerzitetno stopnjo izobrazbe. Mijič je v intervjuju za pomursko televizijo Idea povedal, da ne bo odstopil kot poslanec niti po 10. oktobru, ko naj bi mu po napovedih v stranki pokazali vrata.

Sašo Radej

Stevanović se je sprenevedal, da nihče ne more poslanca prisiliti k odstopu. Nekaj tednov prej pa ga je skupaj z vladno koalicijo ustoličil za člana delegacije parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer naj bi glasoval in razpravljal o poročilih o varovanju človekovih pravic in vladavini prava, pri čemer je kot svoje kompetence navedel prav podjetništvo.

Kakorkoli, z napadi opozicije na Resnico je ta postala najtrdnejši (zunajvladni) partner Janševe vlade. Tako kot Demokrati tudi Resnica nima nobenega zdravorazumskega razloga, da bi spodkopala četrto Janševo vlado, saj bi s tem tvegala predčasne volitve, na katerih pa lahko obe stranki ostaneta pod pragom vstopa v parlament.

Redkokatera nova stranka brez temeljev se je obdržala v politiki. NSI je to uspelo zaradi krščanskih demokratov, nekdanjih članov SKD, ki so se ji pridružili. »Stara stranka« SLS se je v državni zbor vrnila izključno zaradi skupne liste z NSI. Iz parlamenta se je že pred 15 leti poslovila dolgoletna kreatorka slovenske politike LDS, prav tako njena »izrastlina« Zares, ki jo je vodil Gregor Golobič. Celo Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki je na volitvah 2011 dosegla podoben uspeh kot letos Golobova Svoboda, je izginila s političnega prizorišča.

Primož Lavre

Tako kot Zares in Državljanska lista je bila tudi Pozitivna Slovenija izbrisana iz registra političnih strank, Janković pa na lokalnih volitvah nastopa s svojo listo in podpisi volivcev. Kakšna prihodnost čaka novo stranko Ljubljana smo vsi, ki jo vodita nekdanji premier Tone Rop in prejšnja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, da bi z njo na lokalnih volitvah premagala Jankovića?

Robert Balen

Napovedala sta njen nastop tudi na državni ravni, kjer naj bi zapolnila praznino v levem političnem prostoru, ki bi nastala v primeru zatona Svobode. Toda stranko sta ustanovila na skrivaj, članov organov pa ne razkrivata javnosti. Morda zaradi tega, ker nimata česa pokazati.

Ko je pol leta pred volitvami evropski poslanec Vladimir Prebilič ustanovil stranko Prerod, je to storil na kongresu, odprtem za javnost, na njem so tudi javno izvolili svoje organe. Na koncu je na volitvah dobil le tri odstotke glasov, ker je (levi) politični prostor trenutno preveč zasičen.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Naslovnica