"Naši obveščevalni podatki kažejo, da se ruske sile ne umikajo, ampak premeščajo," je Stoltenberg povedal glede napovedi zmanjšanja ruske prisotnosti v okolici Kijeva in severa Ukrajine. Poudaril je, da je ruska stran že v preteklosti večkrat lagala o tem, kaj namerava storiti.
Ruske sile skušajo po njegovih besedah prerazporediti, ponovno opremiti in okrepiti ofenzivo na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine. "Obenem ohranjajo pritisk na Kijev in druga mesta. Tako da pričakujemo dodatne ofenzive, ki bodo prinesle še več trpljenja," je generalni sekretar povedal na predstavitvi letnega poročila zavezništva za leto 2021.
Moskva je po torkovih pogovorih z Ukrajino v Istanbulu napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigiva, kar je bilo prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem. Ta korak naj bi služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama.
"Rusija mora končati to nesmiselno vojno. Umakniti vse svoje sile. In v dobri veri sodelovati v pogovorih," je ob tem pozval Stoltenberg.
Glede pogovorov je sicer dejal, da je na ruski strani malo pripravljenosti za politično rešitev. "Vidimo nadaljevanje vojaške invazije na Ukrajino, obstreljevanje mest," je povedal.
Stoltenberg je sicer danes poudaril, da "se je naše varnostno okolje v zadnjih mesecih dramatično poslabšalo". "Brutalna invazija predsednika (Vladimirja) Putina je šok. Vendar ni presenečenje," je še dejal.
Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato so članice zavezništva skozi leta izurile "več deset tisoč ukrajinskih vojakov", jim zagotovile sodobno opremo in podpirale reforme.
"Ukrajinske sile so zdaj večje, bolje opremljene, bolje izurjene in bolje vodene kot kadarkoli prej," je povedal in dodal, da to izkoriščajo na frontnih črtah. Ob tem je izpostavil predvsem pogum in odločnost Ukrajincev.
Zagotovil je, da bodo članice zavezništva Ukrajini zagotavljale orožje, dokler bo treba. Ukrajina namreč bije vojno za svobodo, demokracijo, za naše skupne vrednote, je poudaril.
Ruska invazija na Ukrajino je po Stoltenbergovem mnenju poudarila tudi potrebo po vlaganju v obrambo. Leto 2021 je sedmo zapored, ko so evropske članice zavezništva in Kanada okrepile svoje izdatke za obrambo. Realno so jih povečale za 3,11 odstotka.
Slovenski izdatki so se v realnem smislu glede na lani povečali za 22,24 odstotka na 624 milijonov evrov. A s tem še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, ampak je pri 1,22 odstotka in še vedno pri dnu članic. Manj za obrambo od članic Nata namenjajo zgolj še Belgija, Španija in Luksemburg.
Pri cilju 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo za Slovenijo zaostajata zgolj Bolgarija in Albanija. Slovenija za to namenja 15,7 odstotka obrambnega proračuna, z 1,4 odstotka obrambnega proračuna za vlaganja v infrastrukturo pa je na dnu med vsemi članicami. Je pa zato bolj dejavna pri cilju vlaganja v skupne operacije, za kar namenja 22,5 odstotka obrambnega proračuna, večji del, 60,3 odstotka pa je namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.
Stoltenberg je danes spomnil je tudi na lanski umik zavezništva iz Afganistana ter evakuacijo ljudi iz te države, ko so tam oblast prevzeli talibani. Dejal je, da so v treh tednih evakuirali več kot 120.000 ljudi. "Nauki, naučeni iz Afganistana, bodo oblikovali odziv zavezništva na krize v prihodnje," je poudaril.
