Putinovo divjanje ima posledice na severu Evrope: Švedska in Finska na poti v Nato

Izrazito povečanje podpore pri obeh severnih nacijah je posledica ruskega brutalnega napada na Ukrajino in nedavnega žuganja Ruske federacije tema dvema državama, češ da bi imela njuna vključitev v Nato »resne vojaške in politične posledice«. Državi sta tradicionalno nevtralni, toda očitno so ruske grožnje pripomogle k spremembi javnega mnenja.

Po raziskavi finske javne radiotelevizije YLE je 53 odstotkov prebivalcev izrazilo podporo za članstvo v zavezništvu Nato, 28 odstotkov jih je temu nasprotovalo, 19 odstotkov pa je bilo neodločenih. Anketa je bila narejena med 23. in 25. februarjem (ruski napad na Ukrajino se je začel 24. februarja), verjetno bi raziskava izvedena v teh dneh, torej po brutalnem sesuvanju ukrajinskih mest, pokazala še bistveno večjo pripravljenost Fincev za vstop v Nato. Gre za zgodovinski preobrat, ocenjujejo pri YLE. Recimo pred petimi leti je vstop v zavezništvo podprlo zgolj 34 odstotkov vprašanih.

Tudi na Švedskem je prišlo do drastičnega dviga podpore za Nato. Glede na javnomnenjsko raziskavo naročeno pri enem od največjih švedskih dnevnikov Aftonbladet (izvedena po začetku invazije), bi 51 odstotkov Švedov podprlo članstvo v Natu, proti bi jih bilo 27 odstotkov, ostali so neopredeljeni. Delež tistih za včlanitev je bil še januarja komaj 42 odstotkov, medtem ko jih je bilo tedaj 37 odstotkov proti. V preteklih letih pa je bil delež tistih ZA še precej nižji.