Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Drnovšku je vlado omogočil Pucko. Kdo jo bo Golobu?


Po volitvah 1996 je izvolitev Janeza Drnovška za mandatarja omogočil Ciril Pucko s prestopom iz SKD. Sledila je koalicija LDS z SLS Marjana Podobnika

zgo_20260330_0050.jpg
BOBO
Ciril Pucko je bil odločilni 46. glas za mandatarja Janeza Drnovška

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Na volitvah leta 1996 se je slovenska politika znašla v zelo podobnem položaju kot na letošnjih, ko ne desni ne levi politični blok ni imel absolutne večine. Gordijski vozel je takrat presekal poslanec SKD Ciril Pucko, ki je svoj glas dal prvaku LDS Janezu Drnovšku.

Volivci so svoje glasove razdelili tako, da je bila relativna zmagovalka volitev LDS Janeza Drnovška, vendar so pomladne stranke (SLS, SDS in SKD) skupaj dosegle 45 poslanskih mandatov. LDS je dobila 25 poslancev, SLS 19, SDS 16, ZLSD 9, Desus 5 in SNS 4.

POL20140607wehh002.jpg
BOBO
Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Marjan Podobnik in Janez Janša v finalu predvolilne kampanje novembra 1996

Takratni predsednik države Milan Kučan je za mandatarja predlagal Drnovška, ki je imel zagotovljeno podporo poleg svoje LDS še Združene liste (danes SD), Desusa in SNS (Zmaga Jelinčiča). Prav tako sta mu podporo obljubila poslanca obeh narodnih manjšin: Maria Pozsonec in Roberto Battelli. Skupaj torej 45 glasov.

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

Potreboval je še enega, ki bi prestopil iz pomladnih strank. Te pa so se povezale v trojček in so zahtevale mandatarstvo zase. Drnovšek si je vseskozi prizadeval za koalicijo z SLS Marjana Podobnika, zato je LDS podprla tudi njihovega kandidata za predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki je prejel kar 82 poslanskih glasov.

Pogovori so potekali tudi o možni koaliciji LDS z SLS in SKD, ki pa sta jo prvaka Marjan Podobnik in Lojze Peterle zavračala, saj sta vztrajala pri vladi pomladnega trojčka, ki bi jo vodil Marjan Podobnik kot predsednik najmočnejše pomladne stranke.

8. januarja 1997 je prišlo do preobrata, saj je Drnovšku tik pred glasovanjem o mandatarju svojo podporo napovedal poslanec SKD Ciril Pucko.

Toda 8. januarja 1997 je prišlo do preobrata, saj je Drnovšku tik pred glasovanjem o mandatarju svojo podporo napovedal poslanec SKD Ciril Pucko. S svojo odločitvijo je skušal omogočiti vlado z LDS, SLS in SKD. Tako je prispeval 46 glas in Drnovšek je bil izvoljen. Pucko, ki so ga zaradi tega izključili iz SKD, se je nato pridružil LDS.

Toda zapletov še ni bilo konec, saj je bilo treba izvoliti še vlado. Drnovšek jo je sprva skušal oblikovati skupaj z Združeno listo, Desusom in SNS Zmaga Jelinčiča. Kandidatka za notranjo ministrico je bila Polonca Dobrajc, takratna zasebna partnerica Zmaga Jelinčiča. A na glasovanju 6. februarja 1997 je vlada prejela zgolj 45 glasov. Kdo je takrat zatajil, še vedno ni znano. Govori se, da naj bi bil to Metod Dragonja, takratni poslanec LDS, poznejši minister za gospodarstvo v Drnovškovi vladi.

S tem so se odprla vrata za koalicijo med LDS in SLS, ki so jo podprli tudi v Desusu. Državni zbor je 27. februarja 1997 izvolil vlado pod vodstvom Janeza Drnovška, njen podpredsednik pa je postal Marjan Podobnik. Toda vlada ni zdržala polnega mandata, saj se je aprila 2000 SLS združila z SKD in izstopila iz vlade.

Drnovškova vlada je padla, naslednjo vlado pod vodstvom Andreja Bajuka, ki sta jo sestavili stranki SLS+SKD in SDS, pa sta omogočila poslanca iz levega tabora Eda Okretič Salmič (Desus) in Polonca Dobrajc (SNS).

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.