Golob ostro nad Kučanove "mirovnike": Pozivanje k predaji žrtve nikoli ne bo naša politika

Premierja sta se v pogovoru posvetila najbolj aktualnim evropskim temam, kot so krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, izzivi v energetiki, enoten evropski odziv na migracije in razmere v Ukrajini.

Uvodoma sta oba v svojih izjavah pohvalila prijateljske odnose med državama, pri čemer sta kot primer izpostavila izmenjave študentov med Španijo in Slovenijo v okviru programa Erasmus, kar je lahko po njunih besedah eden od temeljev za nadaljnjo gradnjo dvostranskih odnosov. Pri tem sta omenila področja kulture in mladih, pa tudi poslovno sodelovanje.

"Zanimiva informacija je, da so ravno španski študentje med najštevilčnejšimi v Sloveniji v okviru izmenjav in podobno velja za slovenske študente, ki se pogosto odločajo za izmenjavo s španskimi univerzami. Skupna ugotovitev je, da lahko začnemo graditi odnose med državama tudi na tej mladi populaciji in jih nadgradimo, tako v kulturni sferi kot tudi v poslovni sferi," je dejal Golob.

Oba premierja sta sicer eksplicitno poudarjala pomen strateške avtonomnosti Evrope in krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

"Zagotovo je obema zelo pri srcu vprašanje odprte strateške avtonomnosti Evrope, to je tema, ki bo zaposlovala špansko predsedovanje in je tema, ki bo dolgoročno odločala o tem, ali in kako bo Evropa ostala tudi celina blaginje ali ne," je dejal slovenski premier. Dodal je, da lahko Evropa obdrži ta status le s pomočjo globalno močnega in konkurenčnega gospodarstva.

Sanchez je ob tem poudaril, da Španija na področju strateške avtonomije "zagovarja štiri poglavitna področja, na katerih je treba nasloviti to vprašanje - energetika, zdravje, primarni sektor, torej kmetijski in živinorejski sektor, ter nove tehnologije, kar vključuje tudi proizvodnjo polprevodnikov in mikročipov".

To bo po njegovih besedah tudi pomembna naloga Španije med predsedovanja EU, ki ga bo prevzela v drugi polovici letošnjega leta, zato je španski premier dejal, da bo poslušal predloge drugih držav članic, tudi Slovenije, ki jih bodo nato poskušali vključiti v skupne rešitve.

Golob je prav tako izpostavil nesprejemljivost trenutnih cen energije ter potrebo po strukturnih reformah na področju energetike in energetskega trga v Evropi, ob tem pa nakazal, da bo EU vprašanje strukturnih reform tudi naslovila.

"Oba deliva mnenje, da se konkurenčnost začne pri cenah energentov in da današnje stanje v Evropi ni zadovoljivo. Zato bomo tudi skupaj v prihodnjih mesecih naslovili vprašanje strukturnih reform energetskih trgov v Evropi in dali temu ponovno velik poudarek," je napovedal Golob.

Oba premierja sta večkrat izpostavila tudi pomen sodelovanja med državami, tako znotraj Evrope kot na širši ravni, ter na različnih področjih - predvsem migracij, pa tudi v gospodarstvu.

Sanchez je pri tem omenil sodelovanje z državami iz evropske soseščine, denimo severne Afrike in Zahodnega Balkana, kot prioritete za Španijo pa omenil tudi sredozemske države, zbrane v skupini MED9, ter Latinsko Ameriko in Karibe.

"Tako kot se Španija na eni strani zavzema za bolj partnerski odnos z Latinsko Ameriko in pa mediteranskim bazenom, kar seveda podpiramo, si Slovenija prizadeva za bolj partnerski odnos med Evropo in Zahodnim Balkanom," je ob tem dejal Golob.

Oba voditelja sta posebej omenila Zahodni Balkan kot prednostno področje za EU, tudi z vidika širitve unije, migracije pa izpostavila kot temo, ki je trenutno v Evropi zelo pomembna. Golob je poudaril, da na ravni EU končno obstaja konsenz, da so migracije problem, ki ga mora Evropa reševati skupaj, seveda pa "bo potrebnega še veliko dela".

Sanchez je dodal, da "se vprašanje varnosti rešuje pri izvoru nevarnosti", kar velja tudi za nezakonite migracije. Po njegovih besedah je glavna prioriteta EU na tem področju podpora državam izvora migracij, saj se v nasprotnem primeru spodbujajo aktivnosti kriminalnih združb.

Podobno je menil tudi Golob, ki je ob tem dejal, da za reševanje vprašanja migracij "seveda obstajata dve poti, ampak pretekle izkušnje kažejo, da pot postavljanja zidov ne daje rezultatov, in Slovenija je glede tega zelo jasna".

Glede razmer v Ukrajini pa sta dejala, da obe državi Ukrajino kot žrtev ruske agresije odločno podpirata z vsemi sredstvi in v skladu s svojimi zmožnostmi. Izpostavila sta tudi, da se mora vsaka vojna končati z mirom, kar je treba doseči tudi v Ukrajini.

"Žal ne pričakujemo mirovniških pobud s strani agresorja, zato verjamemo, da bo prišlo do eskalacije vojne. Slovenija bo pomagala Ukrajini, da bo to eskalacijo preživela s čim manj žrtvami," je dejal Golob.

Dodal je, da "je mogoče ravno zdaj pravi trenutek za to, da se poštene in jasne mirovniške načrte da na mizo", toda za mir je potrebno doseči dogovor. "Pozivanje k predaji žrtve ni naša politika in nikoli ne bo. Mir zahteva sodelovanje obeh strani, ne pa predajo žrtve," je še dejal. S tem se je odzval na javno pismo več kot 80 slovenskih intelektualcev, politikov in umetnikov, s prvopodpisanim Milanom Kučanom, ki je na države članice EU-ja, ZDA, Rusijo in Nato naslovilo javno pismo z naslovom: Zaustavite vojno v Ukrajini! Voditelje držav, vpletenih v vojno v Ukrajini, so v pismu pozvali k iskanju miru za pogajalsko mizo.