Janezu Janši je z interpelacijo proti vladi še enkrat uspelo poenotiti koalicijo. Lider opozicije je takoj po volilnem porazu prevzel politično pobudo, po enem letu je čas, da tempo političnega dogajanja začne diktirati Robert Golob.
Koalicija ima v parlamentu dovolj veliko večino, da spelje vsaj zdravstveno reformo, ki je najtrši oreh, a glede na stanje v javnem zdravstvu tudi najbolj potrebna. Prvo leto je bilo tudi leto streznitve za volivce največje vladne stranke Gibanja Svoboda, ki so od nove oblasti veliko pričakovali, a so zdaj mnogi med njimi globoko razočarani.
Golob je že leto dni dobesedno pijan od zmage, in čas bi že bil, da se strezni. V nasprotnem primeru si bo sam skopal politični grob. Bomo ponovili še enkrat pred tedni zapisano: Golob je sam sebi največji politični sovražnik. Z oblasti ga ne bo spravil Janša, spravili, če že, ga bodo »njegovi«.
Robert Golob ob prvi obletnici zmage Gibanja Svoboda še zdaleč ni politično odpisan. Ne glede na vse politične špekulacije je seveda možno, da mandat pripelje do konca.
Če bo zaradi slabega dela vlade ogrožen nov mandat levice, ga bo začela rušiti Levica z veliko začetnico. Pa njihova civilnodružbena izpostava Glas ljudstva, kot v intervjuju, ki ga objavljamo v tokratni številki Reporterja, napoveduje sociolog Frane Adam. Z oblasti ga bodo spravili tisti, ki so mu pomagali do nje in si lastijo zasluge za volilno zmago. Strici iz ozadja, globoka država, vzporedna oblast, kakorkoli jih pač poimenujemo.
Da bi šli še enkrat na predčasne volitve, tudi če bi Golobova vlada padla, niti Janša, ki si tako močno želi, da bi še četrtič vkorakal v vladno palačo, ne pričakuje. Če bo potrebno, bodo na levici našli novega mandatarja in sestavili novo vladno ekipo. Zgodba z začetka leta 2020 se gotovo ne bo ponovila. Da bi po morebitnem odstopu premierja Goloba Janša sestavljal novo koalicijo.
Takšen scenarij v tem mandatu je misija nemogoče. V parlamentu je manj strank, levi del pa ima prepričljivo večino. Poslanci Gibanja Svoboda se zagotovo ne bodo spečali z SDS, kot so se pred tremi leti poslanci SMC in Desusa. Prej bo kakšen od njih prestopil v SD, Levico ali v samostojno poslansko skupino.
Janša pa bo še naprej podobno destruktiven, kot je bil v prvem letu Golobove vladavine. S tem pa ne bo delal samo proti vladi, ampak tudi zanjo. Samo da se slednjega še najbolj ne zaveda. Tudi Janšo, podobno kot Goloba, rada zanesejo čustva, kar pa v politiki praviloma ni dobro, saj je potrebno v kriznih situacijah ohraniti trezno presojo in ostati mrtvo hladen.
Prvak SDS, ki bo letos obeležil 30-letnico na vrhu stranke, v resnici ni tak politični strateg, za kakršnega se ima. V svoji politični karieri ni le že večkrat menjal politične usmeritve, naredil je tudi veliko napak in jih bo gotovo še naprej.
Ni nujno, da se bodo Janši na koncu izšli politični načrti, kako vnovič priti na oblast. Ker ima SDS zaradi radikalne politike omejen domet, potrebuje vsaj še dve novi satelitski stranki. Sredinsko liberalno Anžeta Logarja in upokojensko Pavla Ruparja. Računa pa tudi na Novo Slovenijo, da bo njeno vodstvo, ko in če bo možnost oblikovanja nove desne vlade, pozabilo na svojo zavezo, da jih v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša, ne bo.
Krščanske demokrate predsednik SDS drži za vrat z morebitno stranko Anžeta Logarja, ki bi jim lahko odnesla del volilnih glasov. Morda celo toliko, da bi NSI še enkrat ostala pred vrati parlamenta. Janša kot hegemon na desnici do manjše sestrske stranke nima prav nobenega usmiljenja. Če si jih ne bo mogel podrediti, jih bo poskušal uničiti.
Prvak SDS, ki bo letos obeležil 30-letnico na vrhu stranke, v resnici ni tak politični strateg, za kakršnega se ima.
A eno so želje, drugo politična realnost, saj v NSI njegove napade dokaj spretno odbijajo. Prav tako ni vnaprej zagotovljen uspeh Logarjeve in Ruparjeve stranke. Do naslednjih volitev so še tri leta, in do tedaj se lahko na slovenskem političnem parketu marsikaj zgodi.
Pa tudi Robert Golob ob prvi obletnici zmage Gibanja Svoboda še zdaleč ni politično odpisan. Ne glede na vse politične špekulacije je seveda možno, da mandat pripelje do konca. Sedanji premier se je na političnih napakah, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, gotovo kaj naučil.
Je pa ob prvi obletnici Golobove zmage pomenljiv molk nekdanjega predsednika republike in partije Milana Kučana, ki se ne želi javno izrekati o delu Golobove vlade. Ker očitno ne želi škoditi vladi, je najbrž ocenil, da je bolje, da je tiho. Moč Kučanove besede na slovenski levici ostaja velika in odločilna, čemur smo nazadnje bili priča na predsedniških volitvah, ko je zmagala njegova kandidatka Nataša Pirc Musar.
Milan Kučan Roberta Goloba še ni odpisal.
