Supertajfun Ragasa je danes popoldne na otoku Panuitan dosegel sever Filipinov z močnim dežjem in vetrom, ki je s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro odnašal strehe h

Bo Jerneju Vrtovcu uspelo rešiti NSI pred političnim propadom? Na desni besnijo zaradi Roberta in Tine na Brezjah: kje se lahko Golob do volitev še spotakne?

Kitajska mornarica je danes sporočila, da je tretja in najnovejša kitajska letalonosilka Fujian nedavno na poti v Južnokitajsko morje prečkala Tajvansko ožino. Zatrdila je, da je šlo za rutinsko plovbo v okviru "običajnega procesa gradnje letalonosilke". Tajvan je sporočil, da spremlja razmere in da so sprejeli ustrezne ukrepe.

Obstoječo mednarodno ureditev, ki so jo po drugi svetovni vojni vzpostavili Američani z zavezniki, imenujemo tudi na pravilih temelječ mednarodni red. Temelječ torej na mednarodnem pravu, ki zasleduje liberalno-demokratične vrednote. Ta ureditev pa postaja čedalje bolj krhka, pravzaprav pred našimi očmi razpada.

Kitajski državni Ljudski časnik se je odločil, da povzame zapis ameriškega zvezdnika lige NBA LeBrona Jamesa. Ta je košarko označil za "most, ki nas vse povezuje". Poznavalci lige pa nastop Jamesa v kitajskem časniku ocenjujejo za poskus, da bi NBA spet pridobila gledalce na največjem azijskem trgu, poroča britanski Reuters.

Kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina so mikrofoni pred sredino vojaško parado v Pekingu ujeli, ko sta se med drugim pogovarjala o nesmrtnosti. Med sprehodom po rdeči preprogi sta voditelja govorila še o presaditvah organov in podaljševanju življenja.

Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Xi Jinping sta se danes sešla na dvostranskih pogovorih v Pekingu. Ob začetku srečanja je Putin poudaril, da so odnosi med Rusijo in Kitajsko na tako visoki ravni, kot doslej še niso bili. Xi pa je dejal, da so odnosi med državama prestali preizkus, ki so ga prinesle spremembe v svetu.

Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin bosta v prihodnjih dneh odpotovala v Peking, kjer se bosta udeležila vojaške parade in vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), je danes sporočila kitajska vlada. Za Kima bo to ena redkih poti v tujino, poročajo tuje tiskovne agencije.

Če Kitajska ZDA ne bo zagotovila zanesljive dobave magnetov iz redkih zemelj, bi lahko ZDA na kitajski uvoz uvedle carine v višini do 200 odstotkov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij v ponedeljek dejal ameriški predsednik Donald Trump.

Bela hiša je v torek pred bližajočim se iztekom roka za prodajo omrežja TikTok odprla profil na tej priljubljeni aplikaciji. Ameriški predsednik Donald Trump je kljub odločitvi kongresa, ki od kitajskih lastnikov zahteva prodajo platforme, že večkrat podaljšal rok za to. Junija je trdil, da je našel skupino, ki je pripravljena kupiti omrežje.

Oblasti v južni kitajski provinci Guangdong so doslej zabeležile več kot 7000 primerov virusa čikungunja, ki ga prenašajo komarji. Število okužb se je od konca julija močno povečalo, zato je Kitajska sprejela podobne ukrepe tistim, ki so veljali med pandemijo covida-19, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kitajska je danes napovedala, da bo avgusta izvedla skupne vojaške vaje z Rusijo, vključno z morskimi in zračnimi vajami v bližini Vladivostoka in skupnimi pomorskimi patruljami v Tihem oceanu. Vaje z imenom Joint Sea-2025 so del rednih načrtov o dvostranskem sodelovanju, lani so potekale ob južni obali Kitajske.

Ekonomist Jože P. Damijan, znan po svoji rusofiliji, po hvaljenju Kitajske in navijanju za izstop iz zveze Nato, je predaval diplomatom zunanjega ministrstva – potem ko je ministrico Tanjo Fajon žalil s kokošjo.

Mojca Pišek, kolumnistka, je primerjala cenovno dostopno in prebivalcem prijazno metropolo Peking z domačinom predrago Ljubljano

Predsednik ZDA Donald Trump bo danes odposlal prva pisma, s katerimi namerava trgovinske partnerice opomniti na bližajoči se rok 9. julij, ki ga je določil za sklenitev trgovinskih sporazumov. Že v nedeljo jih je finančni minister Scott Bessent opozoril, da se bodo carine s 1. avgustom vrnile na visoke ravni, če sporazumov ne bodo sklenile.

V dneh, ko tibetanski duhovni in verski voditelj, dalajlama Tenzin Gjaco, praznuje 90 let, so se napetosti med njegovimi privrženci in Pekingom ponovno povečale. Kitajska, ki si je leta 1950 nasilno priključila Tibet, že leta grozi, da naslednji dalajlama ne bo reinkarnacija svojega predhodnika po razsvetljenju tibetanskih duhovnikov, ampak bo izbranec komunistične partije, ki očitno želi imeti popoln nadzor tudi nad reinkarnacijo

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Pogajalci ZDA in Kitajske so v Londonu po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dosegli dogovor o trgovinskih odnosih. Dogovor naj bi sodeč po Trumpovem zapisu na omrežju Truth Social med drugim vseboval določila o carinskih stopnjah in o redkih zemljah. Morata pa Trump in kitajski predsednik Xi Jinping dogovorjeno še potrditi.

Odločitev ameriške vlade, da ustavi izdajanje vizumov za študij v Združenih državah, je le zadnja v seriji njenih skoraj samouničujočih korakov. Akademiki govorijo o »vojni proti znanosti«, sistematično dušenje cvetočega akademsko-raziskovalnega okolja je težko razumeti, kaj šele pojasniti. Še posebej, ker je preplet vrhunskih univerz in raziskovalnih ustanov, iz katerih vrejo inovacije in poganjajo gospodarstvo, največja konkurenčna prednost ZDA.