Za prihodnje leto je tajvanska vlada predlagala, da bi za obrambne izdatke namenila 30 milijard dolarjev oziroma 3,3 odstotka BDP. Lai pa je po poročanju agencije Reuters avgusta letos izrazil željo, da bi izdatki za obrambo do leta 2030 znašali kar pet odstotkov BDP.

40 milijard dolarjev (okoli 35 milijard evrov), o katerih je v torek pisal Lai, predstavlja še dodatna sredstva za obrambo, ki bi jih Tajvan porabil v več letih.

Toda Lai, ki je član Demokratske napredne stranke, utegne imeti težave pridobiti soglasje parlamenta za takšne obrambne izdatke. V parlamentu ima glavna opozicijska stranka Kuomintang skupaj s Tajvansko ljudsko stranko večino. Predsednica stranke Kuomintang Cheng Li-wun je v preteklosti že oporekala Laijevim načrtom za obrambne izdatke, ker da Tajvan nima toliko denarja.

Najvišji odposlanec ZDA za Tajvan Raymond Green je danes pozdravil napoved o porabi dodatnih 40 milijard dolarjev za vojaške izdatke in tajvanske politične stranke pozval, naj najdejo skupni jezik glede krepitve obrambe.

Tajvan si prizadeva, da bi bila njegova vojska v visokem stanju pripravljenosti do leta 2027. Ameriški uradniki so v preteklosti leto 2027 navajali kot morebitno leto, ko naj bi Kitajska izvedla invazijo na Tajvan in zavzela otok, za katerega kitajske oblasti trdijo, da je del njenega ozemlja.

Tajvan svoje oborožene sile posodablja v okviru tako imenovanega asimetričnega pristopa k vojskovanju. Tajvanske sile so veliko manjše od kitajskih, zato poskušajo prednost pridobiti na račun večje agilnosti in sposobnosti zadati močnejši in bolj ciljno usmerjen udarec, poroča Reuters.

Lai je danes po poročanju Reuters na tiskovni konferenci pojasnil, da ne gre zgolj za ideološki boj ali spor glede združitve s Kitajsko oziroma za ohranjanje neodvisnosti Tajvana. "Gre za boj med obrambo demokratičnega Tajvana in zavračanjem, da bi postali 'kitajski Tajvan'," je dejal Lai.