Sinu Janeza Drnovška tudi na ustavnem sodišču ni uspelo doseči odstranitve očetovega kipa v Zagorju

Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premierja in bivšega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008, po Drnovšku pa so poimenovali tudi mestni park. Drnovškovi svojci se s tem niso strinjali ter so pozvali k premišljeni uporabi Drnovškovega imena. A občina tega ni upoštevala, zato se je Drnovškov sin Jaša obrnil na sodišče.

Zahteval je razveljavitev poimenovanja parka po njegovem očetu in odstranitev kipa, čemur je januarja 2012 pritrdilo trboveljsko okrajno sodišče ter občini naložilo, naj kip odstrani in iz naziva parka izbriše Drnovškovo ime. Sodišče je tedaj obrazložilo, da ima javnost pravico do izražanja spoštovanja le toliko časa, dokler ta ne omejuje pravice svojcev do pietete.

Drugače je odločilo višje sodišče, na katerega se je pritožila zagorska občina. Sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka je namreč zavrnilo z utemeljitvijo, da tako postavitev kipa kot poimenovanje mestnega parka ne posega v pravice svojcev do pietete, niti ni prišlo do posega v osebnostne pravice ter druge človekove pravice.

Enako je menilo vrhovno sodišče, ki je zavrnilo revizijski zahtevek svojcev pokojnega Drnovška, sedaj pa še ustavno sodišče, ki je zavrnilo ustavno pritožbo Jaše Drnovška zoper sodbo vrhovnega sodišča.

Ustavni sodniki so pritrdili argumentaciji višjega in vrhovnega sodišča, da postavitev kipa in poimenovanje parka pomeni dopusten poseg v pritožnikovo pravico do pietete. Stopnja posega, ki jo mora določena oseba trpeti, ko gre za izražanje o njej, je namreč po mnenju ustavnega sodišča večja, če gre za javno osebo, in še toliko bolj, če gre za osebo, ki spada v del izvršilne oblasti.

Prav tako so za ustavno sodišče ustavnoskladna stališča, da v primeru, ko gre za uporabo imena in podobe najbolj izpostavljenih javnih oseb, še posebno tistih, ki so imele pomembno vlogo pri nastanku države in so imele izjemen vpliv na družbo, te osebe le izjemoma uživajo varstvo pri samostojnem odločanju o uporabi svojega imena in podobe.

"Tudi če si oseba v takem položaju ne želi (več) pozornosti javnosti ali tega kasneje ne želijo več svojci, sta že po naravi stvari ime in podoba take osebe postala predmet splošne in proste uporabe, če se s tem ne posega v njene upravičene premoženjske in nepremoženjske interese," so zapisali. S postavitvijo kipa in poimenovanjem parka pa želi javnost Drnovška ohraniti v kolektivni zavesti, so dodali.

Ker po mnenju ustavnih sodnikov z izpodbijanima sodbama višjega in vrhovnega sodišča nista bili kršeni pritožnikovi pravici iz 35. in 22. člena ustave, so ustavno pritožbo zavrnili.

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat, ki sta dali odklonilni ločeni mnenji. Etelka Korpič - Horvat in Rajko Knez pa sta dala pritrdilni ločeni mnenji.

Odvetnica Jaše Drnovška Chitrakarjeva je v odzivu za STA poudarila, da je ustavno sodišče sicer postavitev kipa prepoznalo kot poseg oblasti (občine) v pravico do pietete in ugotovilo, da pri tem ne gre za izvrševanje svobode izražanja, saj občini kot nosilki oblasti taka pravica ne pripada.

"Žal se sodišče ni jasno opredelilo, zakaj je tak poseg občine v pravico posameznika dopusten in po katerih kriterijih je to dopustnost presojalo," je izpostavila odvetnica. Kot je navedla, sta na to pomanjkljivost izrecno opozorili sodnici Sovdatova in Jadek Pensa v odklonilnih ločenih mnenjih. V njih je zapisano, da sodišča "sploh niso opravila presoje, ali je poseg oblasti v pravico posameznika v tem primeru resnično nujen, primeren in proporcionalen", je dodala Chitrakarjeva.

Hkrati je poudarila, da se je v postopku "izkazalo, da sta bili postavitev kipa in poimenovanje parka izvedeni v nasprotju z ugotovljeno voljo in prepričanji pokojnega dr. Drnovška ter v nasprotju z izrecno voljo njegovih bližnjih, o čemer je bila občina Zagorje ob Savi obveščena, preden je izvedla oba posega". Nerešeno pa je ostalo tudi "vprašanje moralne spornosti dvoličnega ravnanja občine Zagorje ob Savi, ki na eni strani zatrjuje, da pokojnega predsednika ceni in spoštuje, obenem pa njegovo voljo in osebno prepričanje ignorira ter s samovoljnim ravnanjem tepta njegovo dostojanstvo in dostojanstvo njegovih svojcev", je po pooblastilu Jaše Drnovška še sporočila Chitrakarjeva.

Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je nad tem očitkom presenečen in se ga je vidno dotaknil. A v odzivu za STA je znova poudaril, da sta postavitev kipa in poimenovanje parka odraz spoštovanja do Drnovškovega dela. "To smo v teh desetih letih tudi dokazali. Iz tega nismo naredili kakšne turistične znamenitosti," je izpostavil Švagan, ki ocenjuje, da so domačini kip in park vzeli za svoja, zato je zadovoljen, da bosta lahko obstala.

"Če se občina ne bi spomnila na Janeza Drnovška, bi bil danes najbrž pozabljen," je bil ob tem oster tudi do drugih in spomnil na druga velika imena slovenske zgodovine, denimo Jožeta Pučnika, katerega ime upravičeno nosi denimo letališče, nedavno pa so po njem poimenovali tudi dvorano v Evropskem parlamentu.

Februarja je sicer minilo desetletje od smrti Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika republike in večkratnega predsednika vlade. Ljudje, ki so z njim sodelovali, ga ocenjujejo kot velikega človeka in politika. Njegovo politično delovanje v času slovenske tranzicije pa je zaznamovalo slovensko politično zgodovino.