Materi Drnovškovih otrok
Kranjčanko Majdo je poznejši predsednik spoznal med študijem ekonomije, od nje pa se je ločil kakšno leto po rojstvu sina. Bivši ženi in sinu je prepustil stanovanje v Zagorju, sam pa se je preselil v Izlake. Ko se je odselil v Beograd oziroma v Ljubljano (v Murgle), pa sta se Majda in Jaša preselila v njegovo stanovanje v Izlake. Majda Drnovšek je delala na občini Zagorje kot vodja oddelka za javne finance, Jaša pa je literarni kritik.
V Ljubljani je obiskoval gimnazijo in filozofsko fakulteto ter diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Nano Forte je večkrat srečeval v Zagorju, čeprav takrat še ni vedel, da je njegova sestra. Leta 2005 je končala študij kompozicije na ljubljanski glasbeni akademiji, nato pa se je vpisala na visoko šolo za glasbo Carla Marie von Weber v Dresdnu. Mlada skladateljica je napisala številne skladbe za komorne zasedbe, samospeve in klavir.
Najbolj zanimivo in nenavadno je, da Drnovšek dolga leta sploh ni vedel, da ima hčer. Po ločitvi je imel kratko razmerje s sodelavko na GIP Betonu Darinko Forte. On je bil finančni direktor, ona pa gradbena tehtnica. Zapletla naj bi se na novoletni zabavi, pozneje pa prekinila vse stike. Kmalu za tem je Drnovšek zamenjal službo in prevzel vodenje podružnice Ljubljanske banke v Trbovljah.
Medtem je Fortejeva rodila hčer Nano, ki je šele na svoj 23. rojstni dan zvedela, da je njen oče predsednik Drnovšek. Ves ta čas je zanjo skrbela mama Darinka, ki se je po propadu podjetja GIP Beton predčasno upokojila.
Skrivnostna partnerica
V Trbovljah je Drnovšek spoznal Silvo Logar, ki je bila njegova pred javnostjo skrita dolgoletna partnerica. Obiskovala naj bi ga tudi ob njegovih zadnjih dneh življenja na Zaplani. Logarjeva je bila zelo dejavna članica Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga je ustanovil Drnovšek. O svojem razmerju z zdaj že pokojnim slovenskim predsednikom ne govori javno.
»Nikoli doslej in tudi vnaprej nočem na noben način dajati nikakršnih izjav za medije, ker želim, da najin odnos ostane samo najin,« je odgovorila novinarki Reporterja. Od Drnovškovih sorodnikov smo pred leti izvedeli, da je bila njuna zveza tako resna, da so načrtovali poroko, a naj bi se nepričakovano razšla. Očitno ne povsem.
Silva je bila tudi skrivnostna ženska, s katero se je Drnovšek kot predsednik predsedstva Jugoslavije sprehajal po Beogradu. Kot je opisal v knjigi Moja resnica, sta takrat neka beograjska revija in ljubljanska Mladina namigovali na njegovo homoseksualnost.
Drnovšek je bil prepričan, da ga skušajo s takimi govoricami politično kompromitirati, saj naj bi jih lansirali novinarji, ki so bili sodelavci tajnih služb: »Večkrat sem se posvetoval s šefinjo kabineta, kaj storiti. Ena izmed potez, ki sem jih naredil, je bila ta, da sem povabil v Beograd svojo dolgoletno partnerico in se z njo sprehajal po ulici Kneza Mihajla.«
Kljub temu so se govorice nadaljevale in šele ko je zagrozil s tožbo, ga je funkcionar varnostne službe obvestil, da bodo to zadevo uredili: »Potem pa mi je naslednjič povedal nekaj imen novinarjev, ki naj bi bili v to vpleteni. Najbolj zanimivo pa je bilo, da se je takrat to nehalo, kot bi presekal.«
Mladina je pisala tudi o domnevnem Drnovškovem razmerju z neko beograjsko operno pevko, ni pa jasno, za katero naj bi šlo, niti če je bila informacija sploh resnična. Ko smo pred leti odkrivali skrivnosti iz Drnovškovega zasebnega življenja, so nam Zagorjani zaupali še eno predsednikovo skrivno žensko. To naj bi bila temnolasa Irena iz Zagorja, ki je bila od njega kakih dvajset let mlajša. Med drugim naj bi ji pomagal pri zdravljenju hude bolezni in poskrbel, da so bili ljubljanski zdravniki nanjo še posebej pozorni. Po naših informacijah naj bi bila zaposlena v državni upravi v Ljubljani.