Na zadnjih volitvah se je v državni zbor uvrstilo pet strank, poleg njih pa sredstva iz državnega proračuna prejmejo tudi neparlamentarne stranke, ki so presegle odstotek glasov. Stranke, ki so se povezale na skupni listi, so upravičene do proračunskih sredstev v primeru, če je lista dveh strank presegla 1,2 odstotka oziroma če je večstrankarska lista presegla 1,5 odstotka glasov. Poleg Svobode, SDS, NSI, SD in Levice proračunska sredstva prejmejo še lista Povežimo Slovenijo (Konkretno, SLS, Zeleni, NLS, Nova socialdemokracija), Resnica, lista Stranke Naša prihodnost in Dobre države, Pirati, Naša dežela, SNS in Vesna.

Sašo Radej

Do sredstev sta bili upravičeni tudi Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek, ki sta se pripojili k Svobodi in ji s tem prepustili tudi svoj delež proračunskih sredstev. Podobno velja za NLS Franca Kanglerja, ki se je pripojila k SDS. Prav tako je nedavno stranka Konkretno z združitvijo svoj delež zagotovila Demokratom Anžeta Logarja, še prej pa Dobra država Stranki generacij, v katero se je združila z Desusom.

Proračunska sredstva tudi za podmladke

Proračunska sredstva za stranke so se povečala julija 2023 po uveljavitvi novele zakona o političnih strankah, in sicer sta takrat svoji blagajni z javnimi sredstvi najbolj obogatili največji parlamentarni stranki. Tako je po letošnjem letnem načrtu državni zbor največji vladni stranki Gibanje Svoboda za njeno delovanje zagotovil okoli 2,2 milijona evrov, SDS pa okoli 1,3 milijona evrov, dobrih 409 tisoč evrov bo prejela NSI, dobrih 400 tisoč evrov SD, dobrih 262 tisoč evrov Levica. Podrobnejše podatke tudi za neparlamentarne stranke navajamo v tabeli, kjer posebej objavljamo tudi sredstva za stranke, ki so nastopile na skupni listi. Za delo političnih strank je državni zbor za letos namenil skupno skoraj 5,6 milijona evrov, za prihodnje leto pa kar 5,9 milijona evrov. Po novem zakonu se 90 odstotkov teh sredstev razdeli na podlagi volilnega rezultata, 10 odstotkov pa po enakih deležih na vse stranke.

Bobo

Na višino dodeljenih proračunskih sredstev ne vpliva zgolj uspeh na volitvah, saj so stranke, ki imajo organizirane mladinske organizacije, upravičene do dodatnih sredstev za njihovo delovanje. S temi sredstvi podmladki samostojno razpolagajo in jih namensko porabljajo za izvajanje svojih programov. Ta dodatna sredstva prejemajo Gibanje Svoboda Mladi, Slovenska demokratska mladina (SDS), Mlada Slovenija (NSI), Mladi forum (SD) in Nova generacija (SLS). Letos bo podmladek Svobode prejel dobrih 82 tisoč evrov, SDM dobrih 60 tisoč, MSI 27 tisoč evrov, Mladi forum skoraj 27 tisoč evrov in Nova generacija skoraj pet tisoč evrov.

Denar za poslance na račune strank

Poleg tega imajo stranke skladno z novelo zakona pravico do največ 70 odstotkov sredstev iz državnega proračuna, ki so določena za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin. Pred spremembo zakona so lahko stranke pridobile največ 50 odstotkov teh sredstev. Ta lahko stranka poleg nudenja strokovne pomoči poslanski skupini porabi tudi za svoje delovanje in poslovanje. Višino sredstev, ki jih bo prenesla na stranko, mora poslanska skupina sporočiti generalni sekretarki državnega zbora, odločitve pa lahko spreminja skozi tekoče proračunsko leto. Višina sredstev, ki jih poslanske skupine prejmejo za dodatno strokovno in administrativno pomoč, je odvisna od števila poslancev, za vsakega poslanca ji pripada mesečni znesek osnovnega plačnega razreda podsekretar.

Primož Lavre

Glede na število poslancev je Svoboda upravičena do 1,2 milijona evrov, SDS do 747 tisoč evrov, NSI do 249 tisoč evrov, SD do skoraj 218 tisoč evrov, Levica do dobrih 133 tisoč evrov, poslanca narodnih manjšin do 62 tisoč evrov, nepovezana poslanska skupina (Anžeta Logarja) 90 tisoč evrov, poslanka Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh vsak po 31 tisoč evrov, Miha Kordiš pa do 22 tisoč evrov (štejejo se dnevi, odkar je samostojni poslanec). Seveda poslanske skupine, ki nimajo svoje stranke oziroma niso uradno priznane kot strankarske, ne morejo dodatnih sredstev za strokovno in administrativno pomoč prepustiti stranki, ampak jo morajo v celoti same porabiti. Ob tem v državnem zboru dodajajo, da so nekaterim poslanskim skupinam še ostala sredstva za strokovno pomoč iz prejšnjega leta. Neporabljena sredstva se prenesejo v proračun državnega zbora za tekoče leto.

Poleg sredstev iz državnega proračuna stranke pridobivajo tudi sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti, kjer so nastopile s svojimi listami na volitvah in dobile mandate v občinskih in mestnih svetih. Kot je razvidno iz letnih poročil političnih strank za leto 2024, ki so objavljena na Ajpesu, je največ sredstev iz lokalnih skupnosti prejela SDS, in sicer dobrih 577 tisoč evrov, takoj za njo pa Svoboda – nekaj več kot 500 tisočakov; sledijo SD s skoraj 338 tisočaki, NSI z več kot 244 tisočaki, SLS s skoraj 195 tisočaki in Levica s 60 tisočaki. Podrobnejše podatke za stranke, ki so prejemnice državnih sredstev, objavljamo v tabeli.

Bobo

Svoboda s skoraj milijon evrov plusa

Po podatkih iz Ajpesa je največ prihodkov lani pridobila Svoboda, in sicer 3,2 milijona evrov, medtem ko je SDS zbrala 2,4 milijona evrov prihodkov. Slednjo je prehitela SD, ki je ustvarila 2,6 milijona evrov prihodkov, razlog bomo razkrili pozneje. NSI je pridobila 914 tisoč evrov prihodkov, Levica pa 416 tisoč evrov. Podrobnejše podatke objavljamo v tabeli. Največ odhodkov je imela SDS, skoraj 2,4 milijona evrov, medtem ko jih je imela Svoboda 2,2 milijona evrov. SD je imela več kot 1,5 milijona evrov odhodkov, NSI skoraj 778 tisoč evrov, Levica pa 516 tisoč evrov.

Med neparlamentarnimi strankami izstopa SLS s 327 tisoč evri prihodkov in 516 tisoč evri odhodkov, ustvarila je več kot 188 tisočakov minusa. Več kot 48 tisočakov presežka odhodkov nad prihodki ima stranka Vesna, več kot 58 tisočakov minusa pa stranka Desus, ki se je letos združila v Stranko generacij z Dobro državo, ki je prav tako lansko leto zaključila z minusom. Največji presežek prihodkov nad odhodki je imela Svoboda, kar 991 tisoč evrov, medtem ko je SDS zaključila le z 19 tisočaki plusa.

Jure Klobčar

Največji del prihodkov so pri vseh strankah javna sredstva. Svoboda je iz javnih financ prejela 3,064 milijona evrov, SDS pa 2,044 milijona evrov, sledijo NSI s skoraj 897 tisoč evri, SD s skoraj 751 tisoč evri, Levica z dobrih 331 tisoč evri. Med neparlamentarnimi strankami spet izstopa SLS s skoraj 326 tisoč evri. Iz opravljanja lastne dejavnosti je lani največ zaslužila SD, in sicer dobrih 1,846 milijona evrov. Glavni razlog je izkupiček od prodaje vile na Levstikovi, nekoč sedeža stranke, za katero so prejeli 1,6 milijona evrov, dodatnih 18 tisoč evrov so pridobili od najemnin.

S tem denarjem so sanirali dolgoletno izgubo, ki je je ostalo za okoli sto tisoč evrov. SDS je na trgu zaslužila dobrih 370 tisoč evrov, od tega skoraj 24 tisoč z oddajanjem svojega premoženja; med drugim imajo svoje poslanske pisarne na sedežu stranke tudi njeni evropski poslanci. Podobno imajo pisarno svojega evropskega poslanca na sedežu stranke tudi v NSI, ki je z vsemi najemninami iztržila skoraj 17.500 evrov. Svoboda je lani iz opravljanja svoje dejavnosti zaslužila skoraj 162 tisoč evrov, Levica pa skoraj 18 tisoč evrov.

Največ članarin zbere SDS

Stranke torej večinoma živijo na račun davkoplačevalcev, zelo malo zberejo s članarinami ter denarnimi prispevki članov in simpatizerjev. Svoboda je s članarinami zbrala komaj 26.085 evrov, z denarnimi prispevki pa kar 59.179 evrov. Po zbranih sredstvih iz članarin so jo prehitele vse druge parlamentarne stranke. Največja stranka po številu članov je SDS, ki je lani s članarinami zbrala 124.166 evrov, dodatnih 215.843 evrov pa z denarnimi prispevki.

Marko Vavpotič

NSI je s članarinami zbrala 72.550 evrov, dodatnih 30.806 evrov pa z denarnimi prispevki, SD je zbrala 71.934 evrov s članarinami in dodatnih 110.242 evrov z denarnimi prispevki, Levica pa 58.941 evrov s članarinami, prispevkov fizičnih oseb pa ni bilo oziroma jih ni navedla. Med neparlamentarnimi strankami je največ denarja od članarin prejela SLS, in sicer 25.171 evrov, dodatnih 31.282 evrov pa s prispevki fizičnih oseb.

Medtem ko v Svobodi ni bilo posameznega prispevka, ki bi presegal povprečno bruto mesečno plačo, je bilo v SDS takšnih donatorjev sedem. Največ so prispevali kandidati za evropske poslance, saj so bile lani evropske volitve. Med njimi je izstopal Branko Grims z 9.392 evri, Romana Tomc je prispevala 5.500 evrov, Zala Tomašič 5.483 evrov, Milan Zver 5.380 evrov, Franc Kangler, ki ni bil izvoljen, pa 3.100 evrov. Poslanec Andrej Hoivik je dal 3.942 evrov, Suzana Rajh pa 2.505 evrov, slednjih ni bilo na evropski listi. Največji darovalci SD so bili Matej Jamnik (3.900 evrov), Milan Brglez (2.915 evrov), Mitja Blagajne (2.638 evrov) in Marko Koprivc (2.593 evrov).

Primož Lavre

Največji sponzor strank je bil sicer podjetnik Aleš Štrancar, ki je lani daroval SLS 22.208 evrov, Franc Bogovič pa še pet tisoč evrov. Andrej Prepeluh in Jože Balažic sta ji posodila po 20 tisoč evrov, takratni predsednik Marko Balažic pa pet tisočakov. Tolikšno vsoto je Zelenim daroval nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, ki je bil nosilec njene liste. Vladimir Prebilič je Vesni daroval 24.600 evrov, 10 tisoč evrov pa posodil. Šest tisočakov je stranki darovala še Gabrijela Starešina Fras, Urška Zgojznik pa posodila devet tisočakov. V primeru Prebiličeve izvolitve v državni zbor se bo v Evropski parlament preselila Zgojznikova.

Evropske volitve povečale stroške

Odhodki strank so bili lani nekoliko višji prav zaradi evropskih volitev in štirih referendumov sočasno z njimi. V Svobodi so za kampanje odšteli skoraj 344 tisoč evrov, malo manj v SDS, dobrih 342 tisoč evrov, v NSI dobrih 244 tisoč evrov, bolj skromni so bili v SD in Levici, prvi so porabili skoraj 47 tisoč evrov, drugi pa dobrih 96 tisoč evrov. Med neparlamentarnimi strankami so največ za kampanje porabili v SLS, skoraj 219 tisoč evrov, Vesna dobrih 66 tisoč evrov, Zeleni pa okoli 12 tisoč evrov.

Primož Lavre

Za redno poslovanje stranke (sem spadajo tudi stroški materiala, storitev, dela in drugi stroški) so v Svobodi odšteli 1,895 milijona evrov, v SDS pa 2,052 milijona evrov. V slednji so med stroški navedli nakup poslovno-stanovanjskega objekta na Trstenjakovi 2 v vrednosti 250 tisoč evrov, dva avtomobila, obnovo računalniškega sistema in opremo za omenjeni objekt v skupni višini 125 tisoč evrov. V NSI so za redno poslovanje stranke porabili dobrih 533 tisoč evrov. Med njimi je tudi dobrih 76 tisoč evrov za obročni nakup prostorov na Dvořákovi, ki jih bo odplačala prihodnje leto. V SD so imeli za redno poslovanje stranke za 1,471 milijona evrov stroškov, v Levici pa zgolj 372 tisoč evrov.

V SLS so imeli teh stroškov za 297 tisočakov, v Vesni skoraj 135 tisoč evrov, v Desusu 101 tisočak, v drugih strankah pa precej manj ali skoraj nič.
Za stroške dela (plače) so v Svobodi porabili dobrih 386.575 evrov, v SDS 272.320 evrov, v NSI 144.550, v SD 281.341 evrov, v Levici pa 108.690 evrov. Med neparlamentarnimi strankami je imela največ stroškov dela SLS – 53.039 evrov, Vesna je porabila 50.581 evrov, SNS 45.600 evrov, Dobra država 42.190 evrov, Resnica 37.487 evrov, Pirati 29.469 evrov, Desus 14.408 evrov, Zeleni 13.092 evrov in Stranka Naša prihodnost 3.487 evrov.