Podmladek Gibanja Svoboda je začel kampanjo z naslovom Kriminalec naj ne bo politik. S peticijo zahtevajo, da je nekaznovanost jasen pogoj za opravljanje političnih funkcij. Veljavna zakonodaja namreč ne preprečuje, da bi politiki, pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, še naprej opravljali javne funkcije, so opomnili.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Zakaj bi se moral Janez Janša ob primeru Andreja Hoivika sam pogledati v ogledalo? Stranka SDS, posebej njen predsednik, so namreč izvajali sistematične pogrome, javne diskreditacije, spravljali so se ne samo na konkurenčne politike, ampak tudi na novinarje, v novem Reporter podkastu opozori Silvester Šurla.

Zaradi referendumskega izida je lahko še najbolj zadovoljen Vladimir Prebilič, saj se mu, prosto po Matjažu Hanu, zdaj pa res odpira široka avtocesta na domačem političnem prizorišču.

Po tokratni anketi Vox populi za časnik Dnevnik je SDS na prvem mestu s 25,1-odstotno podporo še nekoliko povečala prednost pred drugouvrščeno Svobodo, ki bi prejela 17,1 odstotka glasov volivcev, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Delo vlade pa je kot uspešno ocenilo nekoliko več vprašanih kot prejšnji mesec.

Gibanje Svoboda v volilno leto pogleduje tudi s premislekom o sodelovanjih. Premier Robert Golob je na festivalu stranke poudaril, da je treba sile leve sredine povezati. Že danes pa so naznanili sporazum o sodelovanju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem, za katerega ocenjujejo, da je lahko temelj tako za parlamentarne kot lokalne volitve.

Zoran Janković, prvi človek Železnic Dušan Mes, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, pa še kdo od pristojnih bi lahko šel na krajšo ekskurzijo v kako prometno urejeno evropsko mesto, vsaj na Dunaj ali pa v finsko prestolnico Helsinke, kamor v poletni sezoni leti trikrat na teden z brniškega letališča Finnair, da bi tam dobil kako idejo in se malo zamislil nad svojo nesposobnostjo.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Anketa, ki jo je za Siol.net opravil Valicon, razkriva, da bi največ vprašanih glasovalo za SDS (23 odstotkov), če bi bile volitve na dan izpolnjevanja ankete. Za Gibanje Svoboda bi glasovalo 18,8 odstotka vprašanih. To bi po besedah direktorja Valicona Andraža Zorka lahko pomenilo taktično glasovanje, na katerem bi lahko slavila Svoboda.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Tokratna raziskava Slovensko javno mnenje je pokazala, da največja volilna baza ostajajo neopredeljeni volivci, takšnih jih je kar 36,6 odstotka. Vprašani najbolj zaupajo univerzitetnim raziskovalnim centrom, vojski, policiji in predsednici republike. Vlada, DZ in politične stranke pa so se znašle na repu lestvice zaupanja v institucije.

Poslanci so se v parlamentu spet in spet razgaljali, razkazovali svojo ozkost, zaverovanost vase, predvsem pa javno »pripovedovali«, kako skrbijo zase.

Podpora vladi se je nekoliko okrepila, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Podporo ji je izreklo 30,8 odstotka vprašanih. SDS je podporo izrazilo 21 odstotkov in še vedno ostaja stranka, ki bi jo podprlo največ volivcev. Sledi Gibanje Svoboda s 15,2 odstotka. Robert Golob na lestvici priljubljenosti politikov ostaja na 20. mestu.

Robert Golob, predsednik vlade, o koaliciji za drugi mandat

Ljubljanski podžupan iz vrst Svobode Samo Logar ne odgovarja na vprašanje, ali podpira pisno podporo župana Zorana Jankovića srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću.

»Se vidimo čez novih tisoč dni!« je premier Robert Golob naznanil v videoposnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih. Tako je zaznamoval tisoči dan svoje vlade, ob tem pa obljubil, da bo vlada vztrajala pri vseh reformah.

Čeprav so nekateri na levi sredini, med njimi tudi ekonomist Jože P. Damijan, že leto dni pred volitvami vrgli puško v koruzo in za naslednjega predsednika vlade razglasili prvaka SDS Janeza Janšo, pa aktualnega premierja Roberta Goloba še ne bi smeli povsem odpisati.