Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Na desnici je preveč petelinov na premajhnem gnoju, je pred nekaj meseci razlagal stanje Lojze Peterle. Isto je prejšnji teden povedal tudi Milan Kučan – ampak za levico.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.

Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Podpora vladi Roberta Goloba se je znižala za odstotno točko, in sicer znaša 31,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami se je Gibanje Svoboda približala SDS, če bi bile volitve danes, bi SDS podprlo 21,4 odstotka vprašanih, Svobodo pa 17,8. Med politiki je na vrhu priljubljenosti predsednica države Nataša Pirc Musar.

Podmladek Gibanja Svoboda je začel kampanjo z naslovom Kriminalec naj ne bo politik. S peticijo zahtevajo, da je nekaznovanost jasen pogoj za opravljanje političnih funkcij. Veljavna zakonodaja namreč ne preprečuje, da bi politiki, pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, še naprej opravljali javne funkcije, so opomnili.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Zakaj bi se moral Janez Janša ob primeru Andreja Hoivika sam pogledati v ogledalo? Stranka SDS, posebej njen predsednik, so namreč izvajali sistematične pogrome, javne diskreditacije, spravljali so se ne samo na konkurenčne politike, ampak tudi na novinarje, v novem Reporter podkastu opozori Silvester Šurla.

Zaradi referendumskega izida je lahko še najbolj zadovoljen Vladimir Prebilič, saj se mu, prosto po Matjažu Hanu, zdaj pa res odpira široka avtocesta na domačem političnem prizorišču.

Po tokratni anketi Vox populi za časnik Dnevnik je SDS na prvem mestu s 25,1-odstotno podporo še nekoliko povečala prednost pred drugouvrščeno Svobodo, ki bi prejela 17,1 odstotka glasov volivcev, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Delo vlade pa je kot uspešno ocenilo nekoliko več vprašanih kot prejšnji mesec.

Gibanje Svoboda v volilno leto pogleduje tudi s premislekom o sodelovanjih. Premier Robert Golob je na festivalu stranke poudaril, da je treba sile leve sredine povezati. Že danes pa so naznanili sporazum o sodelovanju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem, za katerega ocenjujejo, da je lahko temelj tako za parlamentarne kot lokalne volitve.

Zoran Janković, prvi človek Železnic Dušan Mes, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, pa še kdo od pristojnih bi lahko šel na krajšo ekskurzijo v kako prometno urejeno evropsko mesto, vsaj na Dunaj ali pa v finsko prestolnico Helsinke, kamor v poletni sezoni leti trikrat na teden z brniškega letališča Finnair, da bi tam dobil kako idejo in se malo zamislil nad svojo nesposobnostjo.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Anketa, ki jo je za Siol.net opravil Valicon, razkriva, da bi največ vprašanih glasovalo za SDS (23 odstotkov), če bi bile volitve na dan izpolnjevanja ankete. Za Gibanje Svoboda bi glasovalo 18,8 odstotka vprašanih. To bi po besedah direktorja Valicona Andraža Zorka lahko pomenilo taktično glasovanje, na katerem bi lahko slavila Svoboda.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.