Najkasneje marca prihodnje leto bodo volitve, septembra je začetek resnega dela,« je na letošnjem tradicionalnem taboru SDS v Bovcu med svojim govorom napovedal prvak Janez Janša. Ob tem je poudaril, da stranko čaka šest mesecev napornega dela: »Ne vem, kdaj bodo volitve, če bi se izteklo nekoliko drugače, bi imeli volitve jeseni, ker koalicija ne bi mogla več igrati te igre. Če bi bila razprava o obrambnih izdatkih, bi stvari prišle na dan in koalicija bi razpadla. Trije poslanci, dva od njih sta bila nekoč naša, so omogočili, da se je zadeva razpletla v drugo smer.«

Drugi Virant

Prst je seveda uperil v Anžeta Logarja in Evo Irgl, predsednika in podpredsednico Demokratov, ki sta na julijskih sejah državnega zbora nasprotovala posvetovalnemu referendumu o obrambnih izdatkih. Kot je znano, so poslanci SDS in NSI iz taktičnih razlogov podprli referendum, ki ga je zahtevala Levica, prav tako ga je podprla tudi SD. Na vnovičnem glasovanju, na katerem so referendum preklicali, pa so se v SDS, NSI in SD vzdržali, medtem ko so Logarjevi Demokrati vnovič skupaj s Svobodo premierja Roberta Goloba glasovali proti referendumu. Če je Janši uspelo disciplinirati poslance NSI, je Logar ravnal po svoje ter glasoval konstruktivno in državotvorno, ne skladno z Janševim taktiziranjem.

Facebook

Janša je Logarja večkrat označil za drugega Gregorja Viranta, ki je podobno leta 2011 odšel »na svoje« in ustanovil svojo stranko Državljanska lista ter z njo nastopil na volitvah. Resda Virant ni bil nikoli član SDS, bil pa je minister za javno upravo v prvi Janševi vladi in član strokovnega sveta SDS. Čeprav so ga pred volitvami v SDS vseskozi obtoževali, da bo po volitvah na oblast pripeljal Zorana Jankovića, se je zgodilo prav nasprotno: preprečil mu je oblikovanje koalicije in sestavo vlade, nato pa omogočil drugo Janševo vlado, v kateri pa sam ni bil minister. Leto pozneje je po objavi za Janšo obremenilnega poročila KPK o premoženjskem stanju zapustil koalicijo in omogočil vlado Alenke Bratušek, v kateri je sam postal notranji minister.

Logar pa je bil dolgoletni član SDS, predsedniški kandidat z njeno podporo (v drugem krogu je dobil celo več kot 46 odstotkov glasov), toda ko je »na svojo roko« ustanovil društvo Platforma sodelovanja, kateremu se je pridružil tudi nekdanji podpredsednik SD in dvakratni minister Jernej Pikalo, se je znašel v Janševi nemilosti. Najprej so ga nehali vabiti na seje organov stranke in poslanske skupine ter ga vrgli iz parlamentarnih delovnih teles, nato pa mu onemogočili, da bi na kongresu SDS kandidiral za predsednika stranke; tako je nazadnje sam zapustil SDS in ustanovil svojo stranko Demokrati.

Robert Balen

Resda ne manjka pomislekov, da sta morda z Janšo dogovorjena, da pridobi čim več sredinskih volivcev, ki jih SDS ne more nagovoriti, nato pa s svojimi poslanci podpre četrto Janševo vlado. Seveda ob pogoju, da SDS, NSI in Demokrati skupaj dosežejo 45 poslanskih mest ali pa za svojo vlado pridobijo še kakšno drugo stranko.

Desnica ne more do parlamentarne večine

Sedem mesecev pred volitvami je seveda težko napovedati, kakšna bodo takrat politična razmerja. Pričakovati pa je, da bo SDS relativna zmagovalka (četudi jo Svoboda po zadnjih anketah spet dohiteva), a da hkrati ne bo imela potrebne večine za sestavo vlade. Logar je sicer napovedal, da bi vstopil v vlado dveh največjih strank z obeh polov, a takšna koalicija je videti nerealna. Zelo verjetno je, da bi podobno kot Virant podprl Janševo vlado, če bi bil jeziček na tehtnici, česar pa ni pričakovati.

Glavni problem desne sredine je namreč v tem, da zelo težko zbere absolutno večino v državnem zboru. Leta 2004 jim je uspelo zbrati 45 poslancev, zato je prišlo do prve Janševe vlade. Sedem let pozneje so skupaj z Virantom zbrali 44 poslancev, na zadnjih dvojih volitvah pa zgolj 32 oziroma 35. Kljub relativni zmagi na volitvah leta 2018 Janši sprva ni uspelo sestaviti vlade, dve leti pozneje pa sta mu prihod na oblast omogočili SMC in Desus, ki sta nato na volitvah klavrno pogrnili. Zato je težko verjeti, da bi prihodnje leto SDS, NSI in Demokrati skupaj dobili potrebno večino, še manj pa, da bi Janševo vlado omogočila katera od strank na levi strani političnega prostora.

Primož Lavre

Ključno je seveda, katere stranke bodo sploh prišle v državni zbor in koliko mandatov bodo dobile. Na desni strani lahko pričakujemo, da bo daleč največja stranka SDS, medtem ko bodo manjše stranke druga drugi največja konkurenca. Evropske volitve so pokazale, da SLS s Petrom Gregorčičem na čelu liste ni ogrozila SDS, temveč NSI, ki je komajda obdržala poslanski sedež v Evropskem parlamentu, na katerega je sedel odhajajoči prvak Matej Tonin.

Tudi javnomnenjske ankete kažejo, da ima največ težav zaradi Logarjevih Demokratov prav NSI, ki ji zelo verjetno škodi tudi policijska ovadba štirih poslancev zaradi suma zlorabe parlamentarnega nadzora nad policijo, ko so se zanimali, ali policija prisluškuje nekaterim osebam, med katerimi so tudi njihovi vidni člani. Poleg tega je NSI v stalnem konfliktu z Janšo zaradi sklepa sveta stranke, da ga ne bodo več podprli za mandatarja. Na zadnji seji sveta so ga nekoliko popravili, in sicer da pri sklepanju povolilne koalicije ne bodo izključevali nikogar, Tonin pa je odstopil z vrha stranke. Tako bodo na kongresu 13. septembra izvolili novega predsednika, v stranki so se dogovorili, da bo edini kandidat za ta položaj Jernej Vrtovec, ki velja za bolj pragmatičnega politika NSI.

Pričakovati je, da bo Janševih napadov na NSI precej manj, saj po volitvah brez nje ne bo mogel sestaviti vlade. Odprto je tudi vprašanje, ali se bo NSI pred volitvami povezala v skupno listo s SLS, a pravega navdušenja ni videti v nobeni stranki. SLS sama zelo verjetno ne bo prišla v državni zbor, zato ni izključeno, da se ne bo nazadnje povezala s SDS. Enako velja tudi za stranko Glas upokojencev Pavla Ruparja.

Primož Lavre

Prebilič kot bodoči partner

V podobnem položaju so tudi stranke na levi polovici političnega prostora. Svoboda je še vedno vodilna stranka in zmanjšuje razliko do SDS, medtem ko sta SD in Levica daleč za njo. Na slovensko politično sceno pa prihaja še evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki bo po napovedih svojo stranko ustanovil 18. oktobra, v njej pa bo imel pomembno vlogo tudi donedavni evropski poslanec Svobode Klemen Grošelj, ki je glavni pisec njenega programa. Prebilič ima sicer ambicijo, da bi po volitvah prevzel vlado, a trenutne ankete mu ne kažejo tako visokega dometa.

Ta trenutek še ni znano, ali bo njegova stranka bolj jemala volivce Svobodi ali bolj SD in koliko razočarancev nad aktualno koalicijo, ki bi sicer ostali doma, lahko nagovori. V obeh strankah so zaradi tega zaskrbljeni, zato je pričakovati, da je ne bosta sprejeli z odprtimi rokami. Prvak SD Matjaž Han je že izjavil, da Prebiliču ne bodo zgradili »avtoceste do položaja predsednika vlade«. Tudi bivši predsednik Milan Kučan je dal Prebiliču vedeti, da »drobljenju političnega prostora« ni naklonjen, pozneje pa se je popravil, češ da ni nezadovoljen z njegovo odločitvijo, da gre na volitve s svojo stranko.

Po drugi strani pa lahko prav Prebilič omogoči drugi mandat premierja Goloba, saj bo Svoboda zelo verjetno še vedno vodilna stranka na levi polovici. Če bodo stranke levo od sredine dobile večino v državnem zboru, ni niti pomembno, ali bo relativna zmagovalka na volitvah. Pričakovati je, da se bo v tem primeru Prebiličeva stranka pridružila sedanji koaliciji in sodelovala v novi vladi. Kakšno vlogo bi v njej imel aktualni evropski poslanec, ali bo minister ali pa predsednik državnega zbora, je za zdaj še preuranjeno špekulirati. Vsekakor pa bo imela koalicija težave, če se katera od njenih strank ne bo več uvrstila v državni zbor.

Sašo Švigelj

Največ možnosti za izpad iz parlamenta ima Levica, pa ne zaradi Prebiliča, ampak predvsem zaradi svojega odpadnika Miha Kordiša, ki je napovedal ustanovitev svoje stranke Mi, socialisti! Zelo je verjetno, da nobena od njiju ne bo prišla v parlament, četudi bo Levica nastopila na skupni listi z Vesno. Še večje težave pa bi povzročila morebitna uvrstitev Resnice Zorana Stevanovića v državni zbor, saj v tem primeru zelo verjetno ne bosta imela večine poslancev ne leva ne desna politična garnitura, obe pa bi se s prorusko in anticepilsko stranko težko sporazumeli.

Politično pestri člani Demokratov

Prav zaradi tega nekateri akterji v zakulisju leve politične opcije razmišljajo o Anžetu Logarju kot možnem koalicijskem partnerju, s katerim bi oblikovali sredinsko vlado, ki bi segala preko polov. V koaliciji bi bili tako Svoboda, SD, Prebiličeva stranka in Logarjevi Demokrati. Do Logarja je sicer skeptičen Kučan, saj se po njegovem ni odmaknil od svoje prejšnje vloge, ko je bil predsednik sveta SDS. Po drugi strani pa je Logar očitno dovolj zanimiv za nekatere razočarane nekdanje člane sedanjih koalicijskih strank, zlasti Svobode, da so se mu pridružili.

Bobo

Denimo, v Ljubljani mestni odbor vodi podjetnik Primož Novak, ki je bil pred tem član Svobode. Iz te stranke se je Demokratom pridružila tudi mestna svetnica Katja Damij, v Mariboru pa Nataša Vidnar, obe sta v Svobodo prišli iz LMŠ. Članica mariborskega mestnega odbora Demokratov je tudi nekdanja podžupanja iz vrst SMC/Konkretno Helena Kujundžić. Stranka Konkretno se je pred kratkim v celoti pripojila k Demokratom in jim s tem zagotovila proračunska sredstva. Med člani pa ni Zdravka Počivalška, nekdanjega predsednika, ki je SMC pripeljal v Janševo vlado, saj ostaja član strateškega sveta SDS.

Iz Svobode se je Logarju pridružila tudi občinska svetnica v Ajdovščini Nada Pirjevec, ki zdaj vodi strankin občinski odbor. Iniciativni odbor Demokratov v Ljutomeru vodi občinski svetnik Damjan Bogdan, ki je prišel iz SD. V Sežani pa se jim je pridružila občinska svetnica Alenka Miklavec, ki je bila izvoljena na listi Levice. Resda je veliko več članov Demokratov prišlo iz SDS, tako kot Logar in Irglova, veliko jih prej sploh ni bilo strankarsko aktivnih. Vsekakor pa bo zanimivo, kako se bodo opredeljevali posamezni člani, ko oziroma če se bo odločalo o vstopu v desno ali levo vlado.

Jure Klobčar

Politični dvojec Logar in Prebilič

Logar se je skupaj s Prebiličem pojavljal tudi v tretjem bloku z NSI in SD, ki si ga najbolj želijo v NSI. Toda še preden je ta sploh nastal, so se mu odrekli v SD, nato pa še Prebilič, ki je ob napovedi ustanovitve stranke dejal, da se ima za levosredinskega politika in da bo po volitvah podprl levosredinsko vlado, a hkrati da je odprt za sodelovanje tudi z NSI in Demokrati. Zato je vseeno možno, da bi se v primeru parlamentarne pat pozicije, kakršna je bila leta 2011 in 2018, omenjene stranke povezale in druga drugo nagovarjale k vstopu v levo ali desno koalicijo.

Spomnimo se na primer Viranta, ki se je povezal s SD, SLS in Desusom v tako imenovano malo sredinsko koalicijo. Naposled mu je uspelo prepričati Karla Erjavca, da je Desus vstopil v drugo Janševo vlado, leto pozneje pa sta oba skupaj podprla Alenko Bratušek. Bosta po volitvah prihodnje leto podoben politični dvojec Logar in Prebilič?

Bobo

Oba sta sicer največja tekmeca v boju za sredinske volivce, Prebilič bo verjetno bolj nagovarjal razočarance z levega političnega pola, Logar pa volivce, ki prehajajo med blokoma. V zadnjih tednih sta tako Logar kot Prebilič kritična do aktualne vlade, zlasti glede ustanovitve obrambnega holdinga. Ob tem je zanimivo, da sta Prebilič in njegova desna roka Grošelj obramboslovca. Medtem ko Prebilič nasprotuje povečevanju sredstev za obrambo, Logar to podpira. Sicer pa je pričakovati zelo napornih pol leta, kot je napovedal Janša v Bovcu. Če bo Alešu Primcu uspelo zbrati najmanj 40 tisoč podpisov volivcev za referendum o pomoči pri samomoru, ga lahko pričakujemo novembra.

Podobna usoda najbrž čaka tudi zakon o osebni rabi konoplje, ki ga pripravljata Svoboda in Levica. Takrat bodo v SDS in NSI vnovič izmerili podporo volivcev. Lanska referenduma na isto temo sta za nekaj odstotkov glasov izgubili. V NSI napovedujejo še tretjo interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja, tokrat zaradi izbire helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Tudi minister za kohezijo Aleksander Jevšek se bo zaradi nelegalno zgrajene počitniške hišice težko temu izognil. Bolj ko se bodo bližale volitve, bolj vroče bo v politiki.