Evropski poslanec Marjan Šarec je razložil, zakaj je premierju Robertu Golobu uspelo, da je ostal favorit na naslednjih volitvah.

Podpora vladi Roberta Goloba je narasla in je največja v zadnjih desetih mesecih. Podpira je dobrih 35 odstotkov vprašanih, kaže anketa Mediane za POP TV. Vlade na drugi strani ne podpira več kot polovica vprašanih, še vedno narašča delež neopredeljenih. Med strankami še naprej vodi SDS, ki ji sledita Gibanje Svoboda in SD.

Premier Robert Golob je dobil novo zaupanje delegatov njegove stranke Gibanje Svoboda. Svoj glas mu je zaupalo 326 delegatov (98,5 odstotka), pet jih je glasovalo proti.

Člani Gibanja Svoboda so na volilnem kongresu v Kopru aktualnemu prvaku in premierju Robertu Golobu podelili nov štiriletni mandat na čelu stranke. Podprlo ga je 326 član

Gibanje Svoboda se bo v soboto prvič po ustanovitvi podalo na volilni kongres.

Predsednik vlade in prvak Svobode Robert Golob bo zaradi žaljivega zapisa na omrežju X vložil tožbo zoper podjetnika Aleša Štrancarja.

Igor Lukšič, politolog, o delovanju predsednice DZ in nesojene izzivalke Roberta Goloba za vodenje Gibanja Svoboda

Nekdanji premier Miro Cerar na volitvah prihodnje leto pričakuje spopad med premierjem Robertom Golobom in prvakom opozicije Janezom Janšo, kot glavna nova akterja pa Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja. Razkril je, da ga je slednji vabil v svojo stranko. Komentiral je tudi, zakaj je Svobodi uspelo obdržati primat na levi sredini, njegovi SMC pa ne, zakaj se je Konkretno pridružil Logarju, zakaj je Golobova vlada bolj usmerjena v levo kot v sredini, kakšna bo usoda reform in zakaj nobena vlada doslej ni sprejela nepremičninskega davka. Pogovarjali smo se tudi o hladnih odnosih med premierjem in predsednico Natašo Pirc Musar ter o tem, kaj je v uradni slovenski politiki do Palestine in Izraela narobe.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je razkrila, zakaj je ni bilo na poroki leta.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je umaknila soglasje h kandidaturi za predsednico Gibanja Svoboda, so STA danes potrdili v njenem kabinetu. Klakočar Zupančič je sicer pred dnevi podala soglasje h kandidaturi, a že v sredo ob objavi imen kandidatov pojasnila, da je to storila le kot izraz zahvale predlagateljem ter napovedala umik soglasja.

Do volitev nas loči pol leta, volilna kampanja je pred vrati, stranke se nanjo pospešeno pripravljajo. Vse kaže, da bosta glavna favorita premier Robert Golob in prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Bolj kot to, kateri od njiju bo zmagal na volitvah, bo pomembno, kateri bo dobil največjo podporo v državnem zboru. To pa je odvisno od volilnega rezultata manjših strank, ki bodo nato z enim od njiju sestavljale prihodnjo vladno koalicijo.

Če bi Urška Klakočar Zupančič na kongresu Svobode res izzvala premierja Goloba, bi to pomenilo razkol v stranki, česar si ta pol leta pred volitvami ne more privoščiti.

V prihajajoči stranki zanikajo, da bi se dogovarjali za sodelovanje s predsednico državnega zbora.

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

V mandatu trenutne vlade Roberta Goloba še politični poznavalci, kaj šele navadna raja, ne poznajo imen in priimkov vseh ministrov. Kaj šele poslancev, saj so politične elite parlament spremenile v drugorazredno politično institucijo.

V kabinetu predsednika vlade zapis podjetnika Aleša Štrancarja, ki je premierja Roberta Goloba primerjal z diktatorjem Benitom Mussolinijem, razumejo kot poziv k likvidaciji. Policija meni, da bi v tem primeru, kjer gre med drugim za žaljive zapise, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, so zapisali za STA.

Pred začetkom parlamentarnih počitnic sta poslanski skupini Svobode in Levice vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Zanimivo je, da od vsega začetka pri pripravi zakona ni sodelovala poslanska skupina SD, ki je imela pomisleke tudi pri pripravi pozneje sprejetega zakona o medicinski rabi konoplje.

V avgustovski anketi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik izvaja agencija Ninamedia, med strankami največjo podporo ohranja SDS. Volilo bi jo 22,1 odstotka vprašanih, medtem ko bi jo julija 23,4 odstotka. Koalicijske stranke dosegajo praktično enak rezultat kot mesec pred tem: Svoboda 15,7 odstotka, SD 6,9 odstotka in Levica 4,7 odstotka.

S kakšno strategijo namerava SDS zmagati na prihodnjih parlamentarnih volitvah? Ker gre za stranko, ki se že več kot 30 let identificira s svojim voditeljem, bi se vprašanje moralo glasiti takole: Kako misli Janez Janša zmagati na volitvah in sestaviti vlado, če pa zadnje tedne počne vse, da mu to ne bo uspelo? Thompson, antikomunizem pred antifašizmom, brezpogojna podpora Izraelu so le tri točke, s katerimi vodja opozicije ne privablja razočaranih sredinskih volivcev, ampak jih kvečjemu odganja. Ker je Janša prebrisan politik, bi lahko pomislili, da je njegova predvolilna strategija sicer res zmaga na volitvah, ampak povolilno koalicijo bi spet sestavil levi blok. Šibko in nestabilno koalicijo, ki bi jo zatresla že prva afera, bi za ovinkom čakal Janša s svojo agendo in skušal ponoviti leto 2020 …

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.