Zmagovalka volitev je Svoboda Roberta Goloba, ki je za nekaj tisoč glasov premagala SDS Janeza Janše. Toda največje presenečenje je skupna lista NSI, SLS in Fokusa, ki se je z več kot devetimi odstotki zavihtela na tretje mesto.

Drugo presenečenje je Resnica Zorana Stevanovića, ki se ji je uspelo prebiti v državni zbor z dobrimi petimi odstotki. Skoraj bi premagali skupno listo Levice in Vesne, ki ji dihajo za ovratnik. Največje razočaranje pa so Demokrati Anžeta Logarja, ki pa bodo kljub temu skupaj z Resnico odločali o tem, kakšno vlado bomo imeli v naslednjem mandatu.

Koga bo premier Robert Golob najprej poklical: Anžeta Logarja ali Zorana Stevanovića? Oba naj bi bila pripravljena sodelovati v prihodnji vladi, vendar ne za vsako ceno. Sedanje vladne stranke so dobile premalo poslanskih mandatov, da bi lahko same sestavile vlado. Pravzaprav so dobile manj glasov kot vse tri sedanje opozicijske stranke.

Andrej Petelinšek

Ker je razlika med Svobodo in SDS le nekaj tisoč glasov, želi Janez Janša prešteti vsak glas posebej. Ni izključeno, da bo na koncu spet on sestavljal vlado, v skrajnem primeru pa bomo čez tri mesece spet šli na predčasne volitve.

Šibki zmagovalci

Napoved o »visečem« parlamentu se je uresničila. Gibanje Svoboda Roberta Goloba je sicer premagalo SDS Janeza Janše, a tako rekoč za las. Po začasnih podatkih je razlika približno osem tisoč glasov, zato je pričakovati, da bo SDS zahtevala ponovno štetje. Ne bo presenečenje niti, če bo spodbijala volilne rezultate, kar je Janša že napovedal pred volitvami za predčasno glasovanje.

Po začasnih podatkih Državne volilne komisije je Svoboda prejela 28,62 odstotka glasov, SDS 27,95 odstotka, skupna lista NSI, SLS in Fokus 9,29 odstotka, SD 6,70 odstotka, Demokrati Anžeta Logarja 6,70 odstotka, Levica in Vesna 5,58 odstotka ter Resnica 5,53 odstotka. Parlamentarnega praga ni prestopil Prerod Vladimirja Prebiliča, ki se mu je s 3,07 odstotka še najbolj približal.

V vseh strankah so pričakovali zelo tesne in negotove volilne rezultate. To je bil tudi razlog, da so se voditelji pridružili svojim štabom v poznih večernih urah. Posebej živčen naj bi bil premier Golob, ki do konca ni vedel, ali mu bo vendarle uspelo relativno zmagati.

Andrej Petelinšek

Na začetku preštevanja glasov je namreč vodila SDS, toda na koncu so se rezultati približali tistim iz ankete na vzporednih volitvah. Nekaj časa je celo kazalo, da Golob sploh ne bo izvoljen za poslanca.

Poleg njega so bili v državni zbor izvoljeni še ministri Matej Arčon, Klemen Boštjančič, Alenka Bratušek, Borut Sajovic, Vinko Logar in Mateja Čalušić. Med novimi poslanci so še Duško Vujanović in Andrej Klemenc (Ljubljana), Metka Pešl Šater (Ravne), Jana Jerman (Črnomelj) in Matej Grah (Murska Sobota).

Pred vrati parlamenta sta ostali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je razočarano naznanila umik iz politike. Nastopala je v zelo tveganem volilnem okraju Ljubljana Center, kjer je imela zelo hudo konkurenco med strankami levega političnega bloka: Tanjo Fajon (SD), Luko Mesca (Levica), Miha Kordiša (Mi, socialisti) in Jasmina Feratoviča (Pirati).

Ker ni sodila v glavni Golobov krog in je bila včasih nepredvidljiva, je povsem možno, da so se je v Svobodi na tak način elegantno znebili. 

Andrej Petelinsek

Svoboda je pravzaprav izgubila ogromno volivcev. Po začasnih volilnih rezultatih naj bi dobila okoli 333 tisoč glasov, morda bo na koncu številka malce višja, a precej nižja kot pred štirimi leti. Takrat je dobila več kot 410 tisoč glasov, če k temu prištejemo še več kot 75 tisoč glasov pridruženih strank LMŠ in SAB, potem so izgube še toliko večje. Namesto 41 poslanskih mest jih bo tokrat dobila 29. 

Ko je v napetem štetju postalo jasno, da bo Svoboda zmagala, je Golob končno prišel pred novinarje in se pohvalil, da bo morda postal eden redkih premierjev, ki bo ponovil mandat. 

»To se mogoče komu ne zdi kaj posebnega, zato ker nas čaka ogromno dela, ampak ni slučaj, da se v Sloveniji mandati ne ponavljajo prav pogosto. Slovenci smo zelo svobodomiseln narod, zato Pod svobodnim soncem ni samo slučajno ena od naših klasik, ampak želimo ohraniti svojo samostojnost, svojo suverenost,« je vrelo iz njega. 

Hitro so sledila vprašanja o sestavljanju koalicije. »V tem trenutku ne izključujem prav nikogar in se veselim pogovorov z vsemi,« je sprva izjavil Golob, a hitro ugotovil, da se je malce zagovoril, in poudaril, da sodelovanje s SDS še vedno ni na mizi. »V naslednjih dnevih se bomo sestali z vsemi izvoljenimi strankami z namenom, da poiščemo skupno koalicijo,« je napovedal.

Primož Lavre

»Nekatere poznamo bolje, ker smo bili štiri leta v koaliciji, nekatere pa bomo v naslednjih dneh, tednih bolje spoznali, ugotovili, kakšni so pogledi in pričakovanja, ter potem na podlagi tega začrtali skupno delo.« Pričakuje, da se bo s potencialnimi partnerji lahko zedinil tudi glede različnih stališč na nekaterih področjih.

»S tem bomo začeli, potem pa vidimo naprej ...« je optimist. A hkrati poudarja, da se Gibanje Svoboda ne bo odpovedalo svojemu dosedanjemu delu, pri čemer je zlasti izpostavil zdravstvo, pa dolgotrajno oskrbo in še nekatere druge reforme. 

Zaradi Janševih napovedi predčasnih volitev se ne razburja – to smo v prejšnjem mandatu poslušali vsak mesec, je spomnil. »Res je, da je tokrat situacija kompleksnejša, kot je bila, upam pa, da smo tudi mi malo bolj modri, kot smo bili na začetku prejšnjega mandata, in da bomo s tem morebiti nadomestili manko v številčnosti poslanske skupine,« je optimist Golob.

Zgodovinski uspeh

SDS je dosegla največ glasov v svoji zgodovini. Z več kot 325 tisoč glasovi (številka bo po preštetju vseh glasov nedvomno višja) je presegla svoj rekord iz leta 2008, ko je dosegla več kot 307 tisoč glasov; obakrat ni zmagala.

Primož Lavre

Janševa SDS je vse do prejšnjega tedna veljala za najverjetnejšo zmagovalko volitev, saj so ji ankete najbolje kazale. Toda Svoboda jo je vedno bolj dohitevala in na koncu prehitela. Kakšen je bil pri tem učinek zadnje prisluškovalne afere, je težko sklepati. Vsekakor bodo v SDS opravili analizo, vendar šele takrat, ko bodo znani dokončni rezultati. Možnosti, da bi glasovnice iz tujine spremenile zmagovalca, so sicer zanemarljive, a kljub temu ostajajo. 

Najbolj zadovoljen v SDS je lahko podpredsednik in nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki mu je končno uspelo priti v državni zbor. Pred dvema letoma mu vstop v Evropski parlament ni uspel, čeprav je bil visoko na listi, saj sta ga s preferenčnimi glasovi premagala Branko Grims in Zala Tomašič.

Med novimi poslanci so še Andrej Kosec (Kranj 3), Adrijana Kocjančič (Ilirska Bistrica), Jana Gržnič (Postojna), Vinko Levstek (Ribnica), Manja Lesnik (Velenje 2), Damjan Muzel (Celje 1) in Janez Jože Olovec (Krško). Zelo nezadovoljen bo najbrž Franc Kangler, ki po trenutnih rezultatih ni dobil poslanskega sedeža. Med poslankami tudi ne bo več Alenke Helbl iz Radelj ob Dravi. SDS je po začasnih podatkih dobila 28 poslanskih mest, kar je eno več kot pred štirimi leti. 

V SDS brez objemov

V največji opozicijski stranki so po zaprtju volišč tokrat imeli še kako prav: treba je počakati do zadnjih preštetih glasov. A ne le to, po njihovem jih bo treba vnovič prešteti, je že po polovici preštetih glasov dejal prvak SDS Janez Janša. Da le ne bi kdo prehitro za zmago čestital Robertu Golobu, kot je on pred dobrimi petimi leti poslal čestitko Donaldu Trumpu. Potem pa nas čakajo, teh pričakovanj po volitvah smo vajeni, že nove volitve.

Andrej Petelinšek

V SDS se niso javno objemali kot v Svobodi, ampak so se tako kot tudi že pred štirimi leti zaprli v prostore stranke na Trstenjakovi in obdali vhode s sicer prijaznimi varnostniki. Šele po zaprtju volišč je na stranko, denimo, prišla podpredsednica Evropske ljudske stranke evropska poslanka Romana Tomc.

Po objavi vzporednih volitev, ki so obetale tesno zmago Svobode pred SDS, je njen prvak Janez Janša stopil na vrt vile ter domačim pa tudi nekaj tujim novinarjem hladnokrvno dejal: »Kdor si je želel sprememb, bo verjetno počakal na dokončne izide.«

Lovke politične policije v Evropski komisiji

Še pred prihodom na sedež stranke pred zaprtjem volišč je pripomnil, da je šlo v kampanji za zlorabo državnih institucij. »Slovenija ima politično policijo z lovkami celo v Evropski komisiji.« Ali bi to o lovkah v Evropski komisiji izjavil, če bi računal na to, da bo premier, smo se spraševali.

Ob šestih popoldne je prek družbenih omrežij izdal še zadnje sporočilo: »Vsi, ki imamo Slovenijo v srcu – do zaprtja volišč imamo samo še eno uro in situacija je kritična. Radikalna levica je mobilizirana; v ogromnem številu derejo na volišča. Medtem pa mnogi naši podporniki še vedno počivajo doma. Ne slepite se: če ostanete doma, izbirate še štiri leta takšnega propadanja … Vstanite, pojdite na volišča in pripeljite svoje sosede. Zdaj ali nikoli.«

Primož Lavre

Pred novinarje so na vrt vile na Trstenjakovi najprej spustili predsednico krščanskega foruma nekdanjo poslanko SMC Moniko Gregorčič in uro za njo še članico vodstva podmladka Kleo Jeretič iz Pirana. Na naše vprašanje, kako to, da so jo poslali med novinarje, je Gregorčičeva dejala, da zato, ker je kandidatka, pa najbrž tudi zato, ker živi v bližini – v Šiški na Smrekarjevi ulici. Bo že držalo, saj je tudi pisec teh vrstic njen bližnji sosed na Alešovčevi ulici.

»Vse bo treba temeljito preiskati«

Po preštetih 50 odstotkih glasov in objavi prvih delnih izidov je v nasprotju z izidom vzporednih volitev za odstotek povedla SDS in iz zgornjega nadstropja vile se je zaslišal aplavz, med novinarji pa se je nato znašla še ena ženska, ki ni članica ožjega vodstva stranke – evropska poslanka Zala Tomašič. Aplavz, ki ga je omenila, je bil varljiv. Nad legalnostjo in legitimnostjo volitev so se že zbirali črni oblaki in se s Trstenjakove premaknili na medijsko središče, postavljeno kar v državnem zboru.

»Vse bo treba temeljito preiskati,« je svoj nastop začel predsednik za las poražene SDS in napovedal: »Trajalo bo še nekaj časa, preden bodo pred nami izidi volitev.« Po njegovih besedah bodo podrobneje preverili in prešteli vsak glas.

Primož Lavre

Vrsta pritožb je, ponekod je zmanjkalo glasovnic, skrinjice so se odnašale, imeli smo 24 nezakonitih volišč na predčasnih volitvah, imamo odločbe območnih volilnih komisij, v katerih piše, da so bila ta volišča nezakonita, pa kljub temu so bile odločbe zavrnjene. Pravo delo se je torej šele začelo, napoveduje Janša. Že nekaj ur po zaprtju volišč nas je povabil na nove volitve: »Naslednje volitve bodo predčasne, prej ko bodo, bolje bo za državo.«

Našel je tudi čas, da se je dotaknil prihajajočega Golobovega sestavljanja vlade. Janša namreč upa, da prihodnja vlada ne bo takšna, kot je sedanja, ko sta vanjo vstopila tudi Alenka Bratušek in Marjan Šarec, ki so jima volivci pred tem pokazali vrata kot poslancema. Očitno je s tem uperil bodico proti prvaku Demokratov Anžetu Logarju in njegovi politični sopotnici Evi Irgl, ki se jima ni uspelo uvrstiti v parlament.

Stranski zmagovalci volitev

Najbolj pa so svoj uspeh slavili v volilnem štabu NSI, SLS in Fokusa, kjer so s skupno listo dosegli več kot 108 tisoč glasov, ki pa jih bo lahko po preštetju vseh glasov še več. Od skupno devetih poslancev jih je bilo iz vrst NSI izvoljenih sedem kandidatov, iz SLS in Fokusa pa po eden. Iz Fokusa je bila izvoljena Marjeta Šmid, sestra prvaka Marka Lotriča, ki sam ni nastopil, saj želi do konca mandata voditi državni svet.

Iz SLS pa je bil izvoljen župan Sevnice Srečko Ocvirk. Predsednica Tina Bregant, ki je kandidirala v okraju Ptuj 3 (Haloze), je bila prekratka za tri desetinke odstotka. Tako jo je prehitel Aleksander Gungl, direktor socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki je kandidiral v Lenartu. Za seboj je pustil tudi dolgoletnega poslanca Jožefa Horvata, ki je sicer že prej napovedal odhod v pokoj.

Šimen Zupančič

Preboj v državni zbor je uspel tudi županu Rogatca Martinu Mikoliču, ki je vseskozi ostal brez mandata, ker ga NSI ni dobila v mariborski volilni enoti. Tokrat ga ima v vseh volilnih okrajih, v gorenjski volilni enoti je obdržala dva, saj poslanec ostaja tudi Janez Žakelj. 

Čeprav bi nekateri radi videli Novo Slovenijo in partnerje v vladi Roberta Goloba, prvak NSI ni želel prehitevati. Še kosilo, na katero naj bi šefe strank povabil Golob, mu menda ne diši. »Težko je sodelovati s tistimi, ki netijo ideološki boj znotraj zdravstvenega sistema, kmetov, obrtnikov in podjetnikov. Rezultat je dal upanje slovenski desni sredini. Ne vemo, o kakšnem kosilu govorite. Če govorimo o špagetih, raje ne,« je dal vedeti, da NSI, SLS in Fokusa ne bo lahko zvabiti v levo vlado.

Vnaprej obljublja, da ne bodo razočarali volivcev, »torej kmetov, ki so pod vlado Roberta Goloba trpeli, bili osramočeni«, pa obrtnikov, podjetnikov, normirancev, zdravnikov, učiteljev. Poudaril je, da bodo ostali zvesti programskim načelom.

Socialni demokrati nad rezultati niso bili najbolj navdušeni, saj so dosegli približno enak uspeh kot pred štirimi leti. Trenutni rezultati DVK kažejo, da so dobili okoli 78 tisoč glasov, prav mogoče je, da bodo po končnih rezultatih presegli 79 tisoč, kolikor so jih dobili na prejšnjih volitvah. Namesto dosedanjih sedem naj bi dobili šest poslanskih mest.

Med novimi poslanci so (po začasnih rezultatih) podpredsednica in nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič, podpredsednik Luka Goršek in župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc. Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila šele četrta najuspešnejša kandidatka SD v svoji volilni enoti. Boljši uspeh od nje je dosegla Mojca Šetinc Pašek, ki je bila druga.

Podobno ni uspelo tudi drugemu prestopniku Mateju Tašnerju Vatovcu, ki je v svoji volilni enoti dosegel šele četrti najboljši rezultat med kandidati SD. Prestop iz Levice se mu torej ni obrestoval. V SD so med pričakovanjem rezultata tako rekoč vrgli puško v koruzo, saj so bili prepričani, da bomo dobili desno vlado. Ni nujno, da so se motili.

Sašo Bizjak

»Počakal bi, da dobimo uradne rezultate in da predsednica podeli mandat za sestavo nove vlade. Potem bomo videli, kako in kaj naprej. Glede na situacijo pa je jasno, da bo težko sestaviti vlado oziroma nemogoče samo levosredinsko ali samo desnosredinsko vlado,« se Han v nedeljo ni bil pripravljen izreči, kaj bo sledilo.

Poudaril je, da bodo »pri sestavljanju levosredinske vlade zelo konstruktivni«, in se opisal kot realnega politika. Tudi o tem, kdo bi lahko bil v koaliciji, se noče zaleteti z napovedmi, saj njegova stranka ni v položaju, da bi lahko o tem odločala: »To naj odloči tisti, ki bo dobil mandat za sestavo vlade.« 

Razočaranje volitev

Demokrati so dosegli podoben rezultat kot SD, okoli 78 tisoč glasov in šest poslanskih mest. Med poslanci ni niti Anžeta Logarja niti Eve Irgl, prav tako tudi ne prestopnika iz Svobode Tineta Novaka. Namesto Logarja je bil izvoljen njegov kandidat za zdravstvenega ministra Tadej Ostrc, ki je nastopal v okraju Ljubljana Vič Rudnik 4 (Dobrova-Polhov Gradec), kjer je bil vseskozi izvoljen Logar, a tokrat se je verjetno ustrašil Aleša Hojsa iz SDS in raje izbral Logatec.

Eva Irgl ni bil izvoljena, ker Demokrati v primorski volilni enoti niso dobili mandata, Tine Novak pa je bil v svoji volilni enoti šele tretji, poslanski sedež pa si je priborila Mojca Žnidarič, ki je v državnem zboru že bila kot poslanka SMC/Konkretno. Tako so Demokrati postali najzanimivejša vaba za vsakogar, ki bo sestavljal koalicijo, saj bosta Logar in Irglova potrebovala ministrski stolček, če bosta hotela ostati v politiki.

Šimen Zupančič

Glede na to, da so pričakovali 20 poslanskih mest, so razočarani, je v nedeljo zvečer priznal Logar, ki pa se zaveda, da ga za sestavljanje vlade potrebujejo na levi in na desni. »Demokrati bomo v tem pogledu sprejeli vsako uradno vabilo na pogovore, na kavo, na sestanke z željo, da se preseže viseči parlament, ki ga v tem trenutku spremljamo. Pred nami so resni izzivi, tudi zaradi zunanjih dogodkov in energetske krize, ki je pred vrati,« je bil sodelovalno razpoložen.

Odgovornosti za sestavljanje vlade sicer ni hotel prevzeti: »Mislim, da je neka široka koalicija nujna, nismo pa mi tisti, ki imamo ključe v rokah.« Svoj volilni neuspeh pa je opisal kot »politično aritmetiko, ki je odvisna od volivk in volivcev, tako da na to ne moremo vplivati«.

Levici in Vesni so ankete kazale tretje mesto, nazadnje je skupaj z Resnico končala na zadnjem mestu. Skupna lista je dosegla nekoliko boljši rezultat kot Levica pred štirimi leti. Takrat jo je obkrožilo dobrih 53 tisoč volivcev, tokrat pa je skupna lista dosegla okoli 65 tisoč glasov. Ostalo jim bo pet poslanskih mest, na njih pa, kot kaže, ne bo sedel nihče iz Vesne. Nekaj časa je kazalo, da bo to uspelo Urošu Macerlu, sopredsedniku Vesne, a potem niso dobili mandata v volilni enoti.

Šimen Zupančič

Macerlu je sicer uspelo premagati ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. V novem državnem zboru bodo tako iz vrst Levice sedeli: Luka Mesec, Asta Vrečko, Nataša Sukič (kandidirala je v okraju Mateja Vatovca), Tina Brecelj (žena nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ki je v svoji pisarni hranil revolver) in Vladimir Šega, ki je nastopil v Mariboru. 

»Dejstvo je, da so nam vse ankete pred volitvami kazale na boljši rezultat, tako da s petimi poslanci nismo najbolj zadovoljni,« je bil iskren Mesec, a je dodal: »Zadovoljni pa smo tudi s petimi mandati, ker kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden.« Levosredinska koalicija sama nima dovolj mandatov, da bi jo sestavila, »je pa to zdaj na Gibanju Svoboda, da ugotovi, kako vlado sestaviti«, je odgovornost za gradnjo koalicije preložil na Goloba.

»A naša podpora koaliciji ni brezpogojna,« vztraja sokoordinator Levice, ki je spomnil, da koalicija Levica in Vesna vztraja pri solidarnostni in zeleni politiki. »Za nas so najbolj pomembne vrednote. Če smo zmožni oblikovati koalicijo, ki bo sledila tem vrednotam, smo odprti, če ni možno oblikovati take koalicije, bomo pa pogojevali, kako, s kom in pod kakšnimi pogoji.«

Sašo Bizjak

Svoje sodelovanje bosta Levica in Vesna še utrdili, saj je Mesec v nedeljo zvečer razkril, da se bosta stranki združili. O vodji take stranke se bodo pogovarjali po združitvi, je pa Mesec pripravljen prevzeti njeno vodenje. 

O izjavi prvaka SDS Janeza Janše, da je treba rezultate še enkrat prešteti, pa Mesec pravi: »Govorimo o stranki, ki je v slovensko kampanjo pripeljala izraelske obveščevalne službe, ki se je posluževala raznih umazanih trikov, ki vzpostavlja lastno medijsko omrežje z raznimi obvodnimi financiranji in ki ne spoštuje več nobenih pravil volilne kampanje.« 

Ključ do desne vlade?

Za ovratnik pa Levici diha Zoran Stevanović s svojo Resnico, ki naj bi po začasnih rezultatih prejela več kot 63 tisoč glasov in pet poslanskih mest. Stranki se je splačalo vztrajati. Na prejšnjih volitvah je dosegla 2,86 odstotka oziroma dobrih 34 tisoč glasov. Letos jih je skoraj podvojila.

Stevanović kot jeziček na tehtnici že zahteva zase tri državotvorne resorje (zunanje zadeve, notranje zadeve in finance), kar mu bo težko dala katerakoli stranka. Vstopil bi v levo ali desno vlado, vendar ne v tisto, ki bi jo vodil Janša. A njegov ključni problem je, da bi bil težko kompatibilen s SD in z Levico, tudi v Svobodi bi težko sodelovali z njim.

Sašo Radej

Najraje bi ga imeli za tihega podpornika, s podobno vlogo, kot jo je imel Zmago Jelinčič (ne nazadnje je bil tudi Stevanović član SNS), a to bi pomenilo manjšinsko vlado, ki bi bila izredno šibka. A tudi če pride do Stevanovićevih glasov, bo to premalo za absolutno večino, saj ima sedanja koalicija 40 glasov, Stevanović pa pet, potrebujejo pa jih 46.

Ne glede na to, kaj bodo prinesli prihajajoči dnevi in tedni, je prvak stranke Resnica na volilni večer kipel od samozavesti. »Nočem zveneti ošabno, ampak se zavedam, da je to zgodovinsko, in to me dviguje v tem smislu, da sem prevzel veliko odgovornost na ramena, odgovornost za ljudi, predvsem mlade, pa tudi tiste, ki do danes niso bili aktivni. Mogoče me to nekoliko plaši, ampak v vsakem primeru bom dal vse od sebe, da to odgovornost izpolnim,« se Stevanović očitno že kar vidi v vladi. Kot notranji, zunanji ali finančni minister?

Kaj sledi? »Ne morem povedati, čigav bo prvi, ker bom imel ugasnjen telefon jutri dopoldne. Sem pa prepričan, da bosta klicala oba,« je napovedal klic Goloba in Janše v ponedeljek. Vsaj z enim noče iti v koalicijo in ponovno je spomnil, da je že pred leti pri notarju overil in podpisal izjavo, da z Janšo ne bo sodeloval. 

Večja je verjetnost, da se bo Golob raje odločil za Anžeta Logarja, ki je ostal brez poslanskega sedeža. Ko smo Logarja srečali v državnem zboru, ni zanikal možnosti, da bi šel v vlado skupaj s Svobodo, če mu bodo dali dovolj mamljiv kos pogače.

Primož Lavre

Toda v tem primeru bo moral pojesti svoje lastne besede, saj je na zadnjem predvolilnem soočenju na Pop TV izjavil, da ne bo podprl ne vlade Roberta Goloba ne vlade Janeza Janše. Zdaj bo lahko vesel, če ga bo kateri od njiju sploh povabil v vlado. V koaliciji z Logarjem Golob pride do 46 poslanskih glasov, a ta koalicija bi bila zelo krhka. 

Tukaj pa se postavlja vprašanje za samega Logarja, saj bo moral podpreti Goloba za mandatarja, hkrati pa biti v koaliciji tudi z Levico, ki pa prav tako ni navdušena nad Logarjem. Zato bi Golob potreboval še enega partnerja: če to ne bi bil Stevanović, bi bil to trojček okoli NSI, kjer pa niso navdušeni nad vstopom v vlado, kjer bi bila tudi Levica.

Če bi se Golob odpovedal Levici, pa bi bile možnosti večje, a bi se na zahtevo NSI verjetno moral umakniti sam. Za zdaj v NSI, SLS in Fokusu ne kažejo niti najmanjšega zanimanja, da bi vstopili v pretežno levosredinsko vlado. 

Levi sredini se gotovo kolca po Prerodu, ki je prepričal več kot 35 tisoč volivcev, dovolj za dobre tri odstotke, a premalo za vstop v parlament. Novi stranki se je grdo maščevala pretirana samozavest šefa Vladimirja Prebiliča, ki je pred meseci zavrnil ponujeno sodelovanje s Socialnimi demokrati. Sam se vrača v Bruselj, a menda stranka še ni za odpad in Prebilič pravi, da bodo delali še naprej. 

Sašo Bizjak

»Slovenija se je znašla na antivolitvah, kar ni najbolje za državo in njen razvoj,« je ocenil minule volitve. Morda smo bili zaradi vsega vpitja, kričanja in medsebojnega obmetavanja manj razumljeni in slišani,« obžaluje dogajanje v volilni kampanji. »Teme, kot je korupcija, so izzvenele v prazen prostor, pozornost pa je bila na vprašanju, ali bo prvak SDS Janez Janša ustavljen ali ne,« je bil kritičen. »Mislim, da to za Slovenijo in njen razvoj ni najbolje.«

Ne pozabite na Janšo

Seveda ne smemo odpisati niti Janše, ki se je pri oblikovanju koalicij vselej izkazal kot mojster. Spomnimo se leta 2012, ko ga je porazil Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo, nato pa je vlado kljub vsemu sestavil Janša. Če bo Zorana Stevanovića povabil za notranjega ministra in mu dal še kakšen močan resor, potem bo tudi šef Resnice lahko hitro pozabil na notarsko overjeno obljubo, da ne bo šel v Janševo vlado. Skupaj s Stevanovićem bi zanesljivo dosegel absolutno večino: SDS ima skupaj s trojčkom NSI in Demokrati 43 poslancev, skupaj z Resnico bi jih dobili 48.

Na letošnjih državnozborskih volitvah se je izkazalo, da ima politična desnica veliko več volivcev, kot jih je imela pred štirimi leti. SDS in trojček NSI-SLS-Fokus sta po nedokončnih podatkih skupaj dobila okoli 435 tisoč glasov, kar je več kot leta 2022, ko so liste SDS, NSI, Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec skupaj prejele okoli 420 tisoč glasov.

Skupaj z Logarjevimi Demokrati je to več kot 510 tisoč, kolikor jih je dosegla leta 2011 skupaj z Gregorjem Virantom. Po drugi strani pa je sedanja koalicija skupaj zbrala okoli 476 tisoč (po začasnih rezultatih). Sedanja opozicija je presegla pol milijona, medtem ko ga sedanja koalicija ni dosegla. Kdo je potemtakem zmagovalec volitev?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.