Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena junija lani, a konkretnega dela še ni začela, je danes zavrnila zahtevo SDS za določitev 70 prič, med katerimi bi bili tudi člani iz vrst Svobode, je za STA navedel predsednik komisije Tomaž Lah.

»U boj, u boj!« Žan Mahnič še ni napisal. Morda pa še bo. Poslanec SDS je za začetek Slovence pozval k oboroževanju, domnevno zato, da bi se lahko branili pred nasilnimi Romi.

Julijska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 22,3 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS (junija 21,5 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka (junija 18,1 odstotka) in SD s 7,8 odstotka podpore (junija pet odstotkov). Delo vlade kot negativno ocenjuje skoraj 49 odstotkov vprašanih, delo DZ pa okoli 40 odstotkov.

Udeležba prvaka SDS Janeza Janše in soproge Urške Bačovnik na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona je razkurila poslanko Gibanja Svoboda Leno Grgurevič.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

Po današnji odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Podpora vladi Roberta Goloba se je nekoliko okrepila, in sicer znaša 32,5 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,6 odstotka vprašanih, maja 21,4 odstotka, Svobodo pa 15,2 odstotka, maja 17,8 odstotka. Na vrhu priljubljenosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Dva dni pred dnevom državnosti evropski poslanec Vladimir Prebilič razkriva odločitev o svoji politični prihodnosti. Pričakovati je, da bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah. Razkrivamo, kdo so njegovi podporniki in kdo je zadržan glede njegovega političnega projekta ter kakšne so sploh njegove možnosti za uspeh.

Slovenski državni holding (SDH) je na podlagi določb zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa na predlog nadzornega sveta potrdil imenovanje Roka Marolta za direktorja družbe Kontrola zračnega prometa Slovenije. Imenovan je bil za pet let, mandat pa bo nastopil v soboto, so sporočili iz SDH.

Gibanje Svoboda Mladi je poslancem Svobode v DZ predalo več kot 5000 podpisov pod peticijo Kriminalec naj ne bo politik, s katero pozivajo k uvedbi pogoja nekaznovanosti za opravljanje najvišjih političnih funkcij. Potrdilo o nekaznovanosti morajo ob zaposlitvi predložiti številni javni uslužbenci, za politike pa to ni obvezno, so izpostavili.

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Na desnici je preveč petelinov na premajhnem gnoju, je pred nekaj meseci razlagal stanje Lojze Peterle. Isto je prejšnji teden povedal tudi Milan Kučan – ampak za levico.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.

Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Podpora vladi Roberta Goloba se je znižala za odstotno točko, in sicer znaša 31,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami se je Gibanje Svoboda približala SDS, če bi bile volitve danes, bi SDS podprlo 21,4 odstotka vprašanih, Svobodo pa 17,8. Med politiki je na vrhu priljubljenosti predsednica države Nataša Pirc Musar.