Te in druge teme v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar.

Se je Janez Janša s povezavami z Izraelci ustrelil v koleno.

Kako so volitve razkrile, da je desnih volivcev v resnici več, kot smo pričakovali.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Zakaj so mladi volili desnico, starejši volivci, zlasti upokojenci, pa leve stranke.

Kaj je v ozadju volilnega debakla Anžeta Logarja, Eve Irgl in Demokratov.

Je Vladimir Prebilič na skrivaj vesel, da se njegovemu Prerodu ni uspelo prebiti v parlament.

Je Zorana Stevanovića v parlament spravila POP TV in ali je zanj sploh prostor v levi ali desni vladi.

Je Robert Golob Urški Klakočar Zupančič podtaknil volilni okraj, v katerem je imela malo možnosti za uspeh.

Kaj je vlada 2+2 in zakaj utegne biti Nova Slovenija največja prepreka za nastane take vlade.

Zakaj je Gibanje Svoboda novinarju Igorju Kršinarju preprečilo vstop v volilni štab stranke.

Če nas res čakajo predčasne volitve, kdaj bodo.

V nadaljevanju transkript podkasta, ki je na voljo naročnikom na Reporterjeve digitalne pakete

Jaz bom rekel kar malo drzno trditev: dali so jo v ta okraj zato, da ne bi bila izvoljena.

Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Danes sva z vami Silvester Šurla in Igor Kršinar. Analizirava volilne rezultate in sestavljava koalicije. Imamo relativnega zmagovalca? Zakaj je v zadnjem tednu prišlo do preobrata?

Preobrat se je kazal že nekaj časa, ker je Gibanje Svoboda po anketah dohitevalo SDS. Po drugi strani pa je zadnji teden kampanje minil v znamenju prisluškovalne afere in verjetno je tudi ta vplivala na odločitev volivcev. V katero smer, je težko ugibati.

Najbrž je prišlo do mobilizacije levega volilnega telesa.

Ja, ampak prišlo je tudi do mobilizacije na desni strani. Če gledava relativno, je Gibanje Svoboda prehitelo SDS za približno osem tisoč glasov. Če pa pogledava še druge številke in druge liste, lahko ugotoviva, da so tri sedanje opozicijske stranke, se pravi SDS, Nova Slovenija in njena skupna lista s SLS plus Demokrati, skupaj prejele približno petsto petnajst tisoč glasov. Če pa pogledava sedanjo vladno koalicijo, torej Gibanje Svoboda, SD in Levico, so dobili približno štiristo osemdeset tisoč glasov.

O številkah bova še nekoliko kasneje. Zadnja dva tedna volilne kampanje sta bila zelo divja, predvsem v znamenju prisluškovalne afere oziroma afere z izraelsko paraobveščevalno službo Black Cube, znano tudi kot zasebni Mosad. Gotovo je ta zadeva vplivala vsaj, kot sem že rekel, na mobilizacijo levega volilnega telesa. Če se vrneva eno leto nazaj, v marec 2025 takrat je Gibanju Svoboda kazalo bistveno slabše. Praktično so nekateri Roberta Goloba že odpisali.

Takrat se je pojavil Vladimir Prebilić, ki je ciljal na pozicijo prvega obraza levo od sredine. Še pol leta nazaj so vse ankete kazale veliko prednost največje opozicijske stranke SDS pred Gibanjem Svoboda in praktično je imel Janša volitve že dobljene. Zdaj pa je samo vprašanje, ali drži tudi vse to, kar je razkrila SOVA o vmešavanju te izraelske paraobveščevalne službe in o tem, da so ti ljudje hodili k Janezu Janši na Trstenjakovo.

Potem se je Janez Janša očitno tudi tokrat ustrelil v koleno, če uporabim njegov besednjak.

Verjetno se je res ustrelil v koleno. Je pa vprašanje, kako je ta afera vplivala na končno odločitev volivcev, ker so ankete že prej zaznavale, da se Gibanje Svoboda približuje SDS. V nekaterih anketah jih je že prehitelo. Zdaj se seveda lahko vprašamo, po eni strani so gotovo mobilizirali volivce, ki ne marajo Janeza Janše, po drugi strani pa vseeno ugotavljamo, da je tudi na desnem volilnem telesu prišlo do velike mobilizacije. Desnica je dobila ogromno glasov. Če upoštevamo samo SDS in skupno listo Nove Slovenije, sta ti dve listi skupaj dobili več glasov kot leta 2022.

Če se ustaviva pri SDS. SDS je dobila tokrat rekorden rezultat tristo šestindvajset tisoč glasov.

Samo leta 2008 je presegla tristo sedem tisoč.

Ampak v obeh primerih, torej leta 2008 in 2026, SDS kljub rekordnemu številu glasov ni dobila prvega mesta. Ni bila relativna zmagovalka.

SDS je zdaj dobila približno petinštirideset ali šestinštirideset tisoč glasov več. Hotel sem pa povedati še to, da so SDS in trojček okoli Nove Slovenije skupaj dobili več glasov kot SDS, Nova Slovenija, Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec leta 2022. To pomeni, da je desnih volivcev v resnici več, kot smo pričakovali.

Stranka SDS ima po novem osemindvajset poslancev, to je eden več kot v prejšnjem mandatu. Stranka Nova Slovenija pa prav tako enega več.

Eno poslansko mesto več, ja.

Ampak če se tukaj osredotočiva predvsem na SDS in Gibanje Svoboda.Gibanju Svoboda je vendarle uspelo nekaj, kar ni uspelo nikomur od časov LDS, ko jo je vodil Janez Drnovšek. Torej da je nekemu premierju iz pozicije oblasti uspelo na naslednjih volitvah ohraniti relativno večino. Tudi Janez Janša je bil trikrat premier in trikrat mu tega ni uspelo. Trikrat je nato odšel v opozicijo.

Ja, to drži. Gibanje Svoboda je zmagalo, je relativna zmagovalka. Ponovilo je zmago iz leta 2022, vendar je ta zmaga precej šibkejša, še posebej če primerjamo, kako so zmagali pred štirimi leti.

Ja, dobili so tokrat devetindvajset poslanskih mest, to je dvanajst poslancev manj kot leta 2022.

Ja, s tem da morava pri Gibanju Svoboda upoštevati še LMŠ in SAB, ki sta se v bistvu pripojili. Takrat sta skupaj imeli še približno petinsedemdeset tisoč glasov. Če vse skupaj seštejemo, je Gibanje Svoboda oziroma celotna razširjena koalicija z SAB in LMŠ izgubila približno sto petdeset tisoč glasov.

Če pogledava oba predsednika strank, ki sta kandidirala, Roberta Goloba in Janeza Janšo oba sta kandidirala v dveh volilnih okrajih. Golob v Bežigradu 1 in Domžalah 2. Skupaj je dobil enajst tisoč tristo dvajset glasov, kar je največ med vsemi izvoljenimi poslanci. Janez Janša pa je kandidiral v Grosupljem in Ivančni Gorici. Skupaj je dobil devet tisoč in še nekaj glasov, torej približno tri tisoč manj. Ampak poleg absolutnih številk so tukaj pomembni tudi odstotki.

Odstotki so tisti, ki odločajo o delitvi mandatov. Če zdaj gledava Janšo in Goloba po absolutnih številkah je bil uspešnejši Golob, po odstotkih pa Janša. Razlog je v tem, da imajo okraji, v katerih je Janša kandidiral, manj volivcev.

Zato Janez Janša včasih, ko mu to pride prav, navaja odstotke, drugič pa absolutne številke.

Tako, ja. Zanimivo je tudi to, da je Urška Klakočar dobila več glasov kot nekateri poslanci iz njene volilne enote, ki so bili potem izvoljeni.

Vem, ampak naš volilni sistem je zelo kompliciran. Okraji so različno veliki, imajo različno število volivcev. Zato moramo, če želimo biti politično korektni, navajati tako absolutne številke kot odstotke. Drugače eni ali drugi zelo radi po potrebi uporabljajo samo tiste številke, ki jim ustrezajo. Saj vemo, kako je s statistiko.

Ja, tako.

Omenil si, da je prišlo na desni strani do mobilizacije, da se je število volivcev desnih strank bistveno povečalo.

Ja

Čemu pripisuješ to?

Zagotovo razočaranju nad sedanjo vlado in nad njenimi ukrepi. Življenjski stroški so vedno višji, medtem ko plače ne rastejo tako hitro. To je ena stvar. Druga pa je morda tudi to, da sva bolj kot afero SOVA oziroma prisluškovalno afero zanemarila zgodbo z bencinom, ko so ljudje stali v vrstah pred bencinskimi servisi.

To se je sicer dogajalo v soboto in nedeljo, ko je bilo volilno telo že skoraj opredeljeno. Morda je imelo kakšen vpliv.

Mogoče Ampak v končni fazi mislim, da je dejansko prišlo do neke vrste glasovanja za opozicijo oziroma za druge stranke. Saj je tudi Resnica, ki je prišla v parlament, stranka, ki ni del vladajočega političnega establishmenta.

Ampak hočem reči, da je leta 2026 spet deloval tako imenovani anti-Janša refleks.

Ja, na nek način. Po drugi strani pa drži tudi to, da je desnih volivcev več kot levih. To morava priznati. Tako da je anti-Janša refleks deloval predvsem v odnosu med SDS in Svobodo.

Zanimiv podatek iz vzporednih volitev: ko je Mediana opravila križanje, so ugotovili, da je nadpovprečno število mladih glasovalo za SDS in za trojček okoli NSi.

Ja

Čemu pripisuješ ta obrat? Je to posledica tega, da je bila predvsem SDS zelo aktivna na družbenih omrežjih in je nagovarjala mlade?

Mogoče je to eden od razlogov, mogoče pa so mladi bolj razočarani nad oblastjo kot starejši. Pri Gibanju Svoboda opažamo ravno obratno imeli so zelo visok delež med ljudmi, starejšimi od petinšestdeset let, torej med upokojenci. Upokojenci so očitno zadovoljni. Dobili so regres. Tudi ljudje. Jaz mislim, da je na to, da je Svoboda v končni fazi relativna zmagovalka, vplivalo tudi to, da je Golob odredil božičnico. Vsi ljudje so jo dobili, tudi tisti, ki je prej nikoli niso.

Mogoče tudi nižje položnice za domove starejših.

Ja, tudi to šteje. Vsak glas šteje.

Torej so bonbončki vendarle delovali.

Delovali so, ja. V parlamentu je v tem mandatu sedem strank, v prejšnjem jih je bilo samo pet. Poleg Resnice Zorana Stevanovića, ki je največje presenečenje teh volitev s petimi poslanci, so se v parlament uvrstili tudi Demokrati Anžeta Logarja, ki pa so razočarali. Anže Logar je napovedoval več kot dvajset poslancev. Tudi nekatere ankete so jim nekaj časa kazale boljši rezultat. Na koncu pa se je zgodilo, da ne predsednik stranke Anže Logar ne podpredsednica Eva Irgl, oba dolgoletna poslanca SDS, nista bila izvoljena.

In tudi tretji poslanec, ki je prestopil v Svobodo, ni prišel noter.

Tine Novak, mislim da, ja.

Zdaj pa konkretno zakaj Anže Logar in Eva Irgl nista bila izvoljena?

To je problem našega volilnega sistema. Anže Logar je kandidiral v okraju Logatec, prej pa je kandidiral v okraju Vič–Rudnik 4. Potem se je zgodilo, da ga je prehitel Tadej Osterc.

To je Horjul–Vrhnika.

Tako, Horjul–Vrhnika. In to se v takem sistemu vedno lahko zgodi. Nikoli ne veš, kdaj te nekdo prehiti.

Zakaj pa je šel Anže Logar kandidirat v Logatec?

Mislim, da sta tukaj dva razloga. Prvi je ta, da je v njegovem prejšnjem volilnem okraju za SDS kandidiral Hojs, ki je močno ime. V Logatcu pa nasproti njemu niso bila tako močna imena. Tam je za SDS kandidiral Mojškrc, za Novo Slovenijo pa Iva Dimic.

Torej je napačno preračunal.

Ja Zakaj se je tako odločil, pa je druga stvar. V drugem krogu predsedniških volitev je v tej volilni enoti dobil najvišji odstotek glasov, zato je verjetno pričakoval, da bo tam lažje izvoljen kot v prejšnjem domačem okraju, kjer je sicer v prvem krogu dobil največ glasov. To je pač riziko.

Kaj pa Eva Irgl? V Ajdovščini so kandidirali Zvonko Černač, Jernej Vrtovec in Eva Irgl. Černač in Vrtovec sta bila izvoljena, ona pa ne.

Ja, ona ni bila izvoljena, ker je imela prehudo konkurenco. Prehitel jo je celo kandidat iz Postojne. Na koncu pa Demokrati v tisti volilni enoti sploh niso dobili mandata, tako da v bistvu iz te enote nihče ni bil izvoljen.

Zdaj se sicer širijo teorije, da bo Tadej Osterc odstopil in prepustil poslansko mesto Anžetu Logarju. Vendar stvar ni tako enostavna.

Ni enostavna, ker nekdo šest mesecev ne more odstopiti. Če odstopi, se razpišejo nadomestne volitve v tisti volilni enoti.

A vendarle je to zelo velik udarec predsednik stranke, ki je imel razkošno volilno kampanjo in napovedoval, da bo celo on odločal, kdo bo sestavljal široko koalicijo, na koncu ni izvoljen niti za poslanca. Prav tako ne Eva Irgl.

Tukaj je treba povedati dve stvari. Prvič, Logar se je očitno precenil. Ves čas je govoril o dvajsetih odstotkih in si ni pustil dopovedati, da računa previsoko. Konec koncev ga je treba primerjati z Virantom, pa je dobil manj glasov kot Virant.

Skoraj pol manj.

Skoraj pol manj. Virant jih je dobil dvaindevetdeset tisoč, Logar pa petinšestdeset tisoč. Če gledava bolj natančno, gre za približno tretjino manj. Zakaj? Ker je pred volitvami prišlo do polarizacije in so nekateri, ki so prej mislili voliti Logarja, na koncu raje volili Janšo.

Janez Janša je v dveh intervjujih za Reporter, novembra lani in tik pred volitvami, obračunal z Anžetom Logarjem. Govoril je, da je glas za Anžeta Logarja glas za Roberta Goloba, in svoje volivce pozival, naj volijo SDS.

Ja, Golob je pa govoril obratno da je glas za Anžeta Logarja glas za Janeza Janšo.

Pa vendarle so očitno ti volivci, ki so nihali, na koncu bolj poslušali Janšo. In če gledava zdaj tako, ne glede na to, ali sta bila Janša in Logar v izhodišču dogovorjena, jaz mislim, da sta bila, se danes Janez Janša verjetno sladko smeji. Vemo, kako je na slovenski desnici v teh tridesetih letih obračunaval s politično konkurenco. In Logar je očitno eden tistih, ki se ga bo skušal znebiti.

Ja, predvsem je treba povedati, da je bil Logar nekako prepričan, da bo osvojil več, kot je. Na koncu je dobil manj, tudi zato, ker so ljudje na koncu stavili na Janšo. Tisti, ki so bili nekje vmes, a vendar bolj desni, so se odločili za SDS. Če pogledava številke, ki sem jih prej omenil, skupna lista SLS, Nova Slovenija in SDS skupaj je dobila več glasov kot pred štirimi leti, potem se res postavi vprašanje kdo pa so volivci Anžeta Logarja? Verjetno jih je zelo malo ostalo na desnici, torej pri Janši. Verjetno gre za volivce, ki so prej volili Svobodo, ali pa za nove volivce.

Volivci Nove Slovenije verjetno niso, ker je Nova Slovenija skupaj s Slovensko ljudsko stranko dobila približno toliko glasov kot leta 2022, če obe stranki štejemo skupaj. To povezovanje med tema dvema strankama se je očitno izplačalo, podobno kot se je izplačalo povezovanje med Levico in Vesno. Tudi Levica je dobila nekaj, mislim da okoli šestnajst tisoč glasov več kot Vesna leta 2022.

Na drugi strani imamo pa Prerod Vladimirja Prebiliča, ki ni prišel v parlament in je dosegel tri odstotke glasov. Prerod se ni hotel povezati s Socialnimi demokrati, čeprav je to decembra lani predlagal še nekdanji predsednik republike Milan Kučan. In če gledava izgubljene glasove, leta 2022 so bili izgubljeni glasovi predvsem na desni, tokrat pa so na levi. Skupaj naj bi jih bilo okoli šest odstotkov približno tri odstotke od Prebiliča, nekaj čez dva odstotka od Piratov. Miha Kordiš, s katerim si imel intervju, pa je dobil samo nič celih …

Manj kot pol odstotka.

Nič celih sedeminštirideset odstotka. Če se ustaviva pri Mihi Kordišu: zakaj skrajni levičarji niso volili njega? Je teh skrajnih levičarjev res samo pet tisoč petsto šestindvajset, kolikor znaša zdaj število glasov ob skoraj vseh preštetih?

Mislim, da je vzrok v tem, da so ugotovili, da Levica tako ali tako pride v parlament.

Da so tudi oni taktično glasovali.

Tako, tudi oni so glasovali taktično. To je verjetno razlog.

Gremo naprej na Prebiliča. Zakaj pa njemu ni uspelo priti v parlament? Tudi zaradi taktičnega glasovanja?

Tudi. Isti razlog. Ankete so mu od decembra naprej kazale, da ne bo prišel v parlament, in imel je smolo, da potem ni mogel nastopati na soočenjih POP TV. Mislim, da je bilo to zanj usodno.

Če bi sešteli glasove, tako kot so sešteli pri Ljudski stranki in Novi Sloveniji, bi SD in Prerod skupaj prišla skoraj do desetih odstotkov. Bila bi tretja stranka. Torej bi se povezovanje splačalo. Je Vladimir Prebilič naredil napako?

Midva danes ne veva, ali bi vsi volivci, ki so volili Prebiliča, volili tudi SD.

To drži.

Tako da je težko špekulirati.

Pri SLS in Novi Sloveniji pa se je to praktično pokazalo.

Ja, ampak tukaj gre za zelo sorodne stranke, ki bi pravzaprav morale biti ena.

Ampak analiziral si po okrajih. In kaj si ugotovil pri kandidatih, ki so bili izvoljeni na skupni listi NSi–SLS-Fokus?

Ugotovil sem, da so se glasovi seštevali. SLS je prevladovala v tistih okrajih, kjer je močnejša, Nova Slovenija pa tam, kjer je močnejša sama. To je bila zelo zanimiva kombinacija. Izvoljen je bil tudi en župan iz SLS, kar je med drugim posledica tega, da je bilo v tisti volilni enoti več močnih kandidatov SLS.

Ali sploh vemo, kdo so novoizvoljeni poslanci Demokratov?

Ja, to so zelo neznana imena.

Mislim, da je tam celo neka bivša poslanka SMC oziroma Konkretno.

Ja, to drži.

Potem je Tadej Osterc.

Tako

Ostali so pa relativno neznani.

V glavnem gre za neznana imena. Mislim, da je med njimi tudi podžupanja Loškega Potoka.

Podobno je tudi pri Resnici, pa se ustaviva še pri tem. Gotovo gre za fenomen. Resnica je leta 2022 dobila pod tremi odstotki. Jaz sem bil do konca skeptičen, nisem verjel, da bo ta stranka prišla v parlament. Ali jo je v parlament spravil POP TV? Namreč Zoran Stevanović je sodeloval na vseh soočenjih POP TV, ki so bila zelo gledana.

Ja, možno. Deloma verjetno ja.

Čemu pripisuješ uspeh stranke Resnica? Kdo so njeni volivci?

Po mojem gre za protestniške volivce, ki ne marajo nobene od teh strank. Del teh volivcev je verjetno tudi bolj prorusko usmerjen. To so ljudje, ki so bili v času epidemije proti ukrepom, proti maskam in podobno. In so recimo v času vojne v Ukrajini bolj proti Ukrajini. Delno so to ti ljudje, delno pa tudi ljudje, ki so razočarani nasploh in se ne razvrščajo ne levo ne desno. Svoj glas so dali nekomu, za katerega menijo, da ne pripada ne enemu ne drugemu polu.

Če pa pogledava vsebinsko, Zoran Stevanović vendarle ni nepopisan list. To, kar programsko ponuja, se mi zdi bližje desnemu delu kot levemu. Hočem povedati naslednje zelo težko bo sodeloval s sedanjo koalicijo, ker ima povsem drugačen program.

Hkrati pa bo težko sodeloval tudi z desnim delom, predvsem zaradi svoje proruskosti.

O koalicijah bova še na koncu. Če se še enkrat sprehodiva skozi stranke: kakorkoli obrneš, se vsi skušajo prikazati kot zmagovalci. Prva Svoboda, ker je osvojila relativno zmago, čeprav ima dvanajst poslancev manj kot leta 2022. Potem SDS, ki je dobila enega poslanca več in rekordno število glasov. Potem Nova Slovenija in Ljudska stranka.

Ja, za zmagovalko.

Najbolj klavrno pa je poleg Demokratov deloval Matjaž Han, predsednik SD.

Bil je zelo poklapan, ja. Očitno je pričakoval več glasov, na koncu pa so se sprijaznili s stanjem, kakršno je bilo.

Ali tudi za SD velja, da je žrtev taktičnega glasovanja?

Povsem mogoče. Možno je, da so ljudje v zadnjem trenutku hoteli doseči, da zmaga Gibanje Svoboda oziroma da ne zmaga Janša.

Da ne zmaga Janša.

Ja. Mislim, da bi sicer SD dobil več glasov.

Zanimivo Poleg zmagovalcev, ki sva jih zdaj naštela, je tudi kar nekaj poražencev. Poleg Anžeta Logarja in Eve Irgl so pred vrati parlamenta ostala tudi mnoga znana imena. Celo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni bila izvoljena. Ti si imel z njo intervju. Napovedoval si tudi, da ne bo izvoljena. Povej še enkrat, zakaj.

Zato, ker se spoznam na volilne sisteme in se s tem ukvarjam trideset let. Če bi Urška Klakočar Zupančič vprašala mene, bi ji takoj odsvetoval izbiro tega okraja.

Kandidirala je v Ljubljani.

Ampak tega okraja ni izbrala sama, dobila ga je. Jaz bom rekel malo drzno trditev, dali so jo v ta okraj zato, da ne bi bila izvoljena. Zakaj? Ker je v tem okraju leta 2022 kandidiral Golob, vendar je bil to šele sedmi najboljši volilni okraj za Svobodo. Preboj mu je uspel zato, ker je kandidiral tudi v Ljubljani Šiška 1, ki je bila najboljši okraj za Svobodo. Urška Klakočar pa je takrat kandidirala v Šiški 3, ki je bil izvoljiv. Lucija Tacer, ki je zdaj kandidirala v njenem nekdanjem volilnem okraju, pa je bila izvoljena. Če bi Urška Klakočar Zupančič kandidirala v svojem domačem okraju, bi bila izvoljena. Tako pa ni bila. Tam je imela hudo konkurenco: iz SD Tanja Fajon, iz Levice Luka Mesec. Mesec je bil izvoljen, Fajonova ne, Urška Klakočar Zupančič pa tudi ne.

Hočeš reči, da ji je Robert Golob namenoma dodelil ta okraj, da ne bi bila izvoljena?

Sem prepričan. Prepričan sem, da ji je ta okraj dal zato, ker ni bila v najboljših odnosih z njim.

Pa vendarle morava povedati: Urška Klakočar Zupančič je zaznamovala slovenski parlamentarizem v zadnjem mandatu. Ne samo da je bila prva ženska na čelu parlamenta, tudi njen stil vodenja zakonodajne veje oblasti je bil nekaj posebnega.

Vsekakor, rada je nastopala. V bistvu se je počutila kot neke vrste zvezdnica. Čeprav politiki ravno niso zvezdniki. Morda je prav na ta način približala parlament ljudem, ker je bila zelo popularna. Po anketah je bila zelo priljubljena. Ampak ankete ne pomagajo dovolj, če te postavijo v neizvoljiv volilni okraj.

Poleg Urške Klakočar Zupančič je pred vrati parlamenta ostal tudi Boštjan Poklukar, odstopljeni notranji minister zaradi afere Šutar. Zakaj pa on ni bil izvoljen? Kandidiral je namreč v okraju, kjer je bil nekoč izvoljen Marjan Šarec. Dobil je zelo veliko glasov, pa vendar ni prišel v parlament.

Zato, ker je imela LMŠ drugačno volilno bazo kot Gibanje Svoboda. Gibanje Svoboda je vmesna stranka, medtem ko je bila LMŠ bolj ruralna, bolj stranka podeželja. To je bilo zelo zanimivo, ker je bila pravzaprav edina levosredinska stranka, ki je imela desnosredinske volilne okraje.

Mogoče tudi zato, ker se je Marjan Šarec zelo dobro spoznal na narodno-zabavno glasbo.

Tako

In zaradi lika, ki ga je dolgo časa ustvarjal kot Serpentinšek.

Tako

Ampak pri Gibanju Svoboda nista bili izvoljeni še Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje in Ksenija Klampfer. Če gremo naprej na SDS-jevih predvratih parlamenta je ostal Andrej Hoivik, poslanec, pri katerem smo lani videli incident na strehi državnega zbora. Zanimivo pa je, da je pred vrati parlamenta ostal tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Kako to? Kandidiral je v rodnem Dupleku.

Zato, ker SDS v tisti volilni enoti ni dobila štirih mandatov, ampak samo tri. Franc Kangler je bil četrti. Pred njim so bili kandidati iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Šmarja.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z Vido Čadonič Špelič. Namesto nje prihaja v parlament sevniški župan Srečko Ocvirk, dolgoletni član Slovenske ljudske stranke.

Ta volilni okraj je v bistvu okraj Ljudske stranke. Poleg Ocvirka sta tam boljši rezultat kot gospa Čadonič Špelič dosegla tudi župan Litije Franci Rokavec in nekdanji župan Laškega Franc Zdolšek. Oba sta dobila boljši odstotek.

Med predsedniki strank po Anžetu Logarju v parlament ni prišla niti Tina Bregant, predsednica Slovenske ljudske stranke.

To pa zato, ker jo je prehitel kandidat iz Lenarta. Sicer je dosegla zelo dobro drugo mesto. Zanimivo pa je, da sem pričakoval, da bo Jožef Horvat …

Dolgoletni poslanec Nove Slovenije.

Ja, da bo prišel v parlament, pa ni. Očitno so volivci vedeli, da si tega niti ne želi.

Ker je že napovedal, da gre v pokoj, potem pa je vendarle kandidiral, tako kot Vida Čadonič Špelič.

Zanimiv je še en fenomen, ki se je pokazal tudi na teh volitvah volivci ne nagrajujejo prestopnikov, torej poslancev, ki v prejšnjem mandatu zamenjajo poslansko skupino. To se je zgodilo tudi pri Socialnih demokratih, pri dveh kandidatih, Mojci Šetinc Pašek, ki je prišla iz Svobode in Jerneju Tašnerju Vatovcu, ki je prišel iz Levice.

Ja, s tem da je bil Tašner Vatovec, mislim, četrti med kandidati SD v svoji volilni enoti, medtem ko je bila Mojca Šetinc Pašek druga. Torej, če bi SD tam dobil dva mandata, bi bila izvoljena. Izvoljen pa je bil Luka Goršek, ki je kandidiral v Ljubljani Šiška 2, kjer je bila na zadnjih volitvah izvoljena Tanja Fajon. Ona pa zdaj ni bila, ker je kandidirala v centru.

Aha Tudi zamenjala je volilni okraj.

Tudi ona ga je zamenjala.

Saj morda sploh ni želela postati poslanka.

Menda jo je stranka sama prosila, naj kandidira v centru.

Zanimivo je, da so bili na listi Levice večinoma izvoljeni člani Levice, ne pa člani Vesne. Recimo Urša Zgojznik in Uroš Macerl se nista uvrstila v parlament.

Uroš Macerl bi bil izvoljen, če bi Levica dobila mandat v volilni enoti Novo mesto, pa ga ni. Zanimivo je, da je premagal ministra Simona Maljevca, ki je kandidiral v sosednjem okraju. Urša Zgojznik pa že od začetka ni kandidirala v okraju, kjer bi bila izvoljena, ker je računala, da bo Prebilič izvoljen v državni zbor, ona pa bo šla v Evropski parlament. Tako pa se je zgodilo, da bo Prebilič ostal v Evropskem parlamentu, ona pa zunaj državnega zbora.

Si imel ti občutek, ali me vara, da se je Prebiliču klub porazu nekoliko celo smejalo, ker bo vendarle ostal na boljši plači evropskega poslanca?

Ne vem, nisem spremljal Prebiliča tako natančno. Sem ga pa videl na eni sliki zelo otoženega. Mogoče je bil samo zaskrbljen. V resnici pa je zanj verjetno boljša varianta prav to, da stranka ni prišla v parlament.

Kakšno prihodnost napoveduješ njegovi stranki Prerod? Naš nekdanji novinarski kolega Zoran Potić je kandidiral na tej listi, seveda ni bil izvoljen. Na Facebooku je napisal, da imajo v stranki še velike načrte, da so s tem rezultatom kar zadovoljni in da gredo naprej na predsedniške in lokalne volitve.

Ja, tudi Prebilič mi je pred volitvami rekel, da bo v primeru neuspeha še naprej gradil stranko. Saj jo konec koncev potrebuje vsaj za evropske volitve 2029. Od tega bo potem odvisno tudi, kako uspešna bo stranka na prihodnjih državnozborskih volitvah, če bodo redne. Vprašanje je, ali bodo redne.

Ampak drži tisto, si preveril, da je Vladimir Prebilić na Kočevskem pobral zelo veliko glasov?

Ja, tam jih je pobral skoraj sedemdeset odstotkov.

Rezultati še niso uradni. Prištetih je 99,99 odstotka glasov. Ta podkast snemava v torek popoldne. Se še lahko kaj spremeni?

Dvomim, da bi se lahko kaj bistveno spremenilo. Mislim, da bodo razmerja ostale takšne, kot so.

Janez Janša navaja kup nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na voliščih. Vemo tudi, da sta skupaj z Jernejem Vrtovcem že mesece nazaj opozarjala, da na podeželju ukinjajo volišča. Pozivali so ljudi, naj ne volijo na predčasnem glasovanju. Ta teden je Janša na tiskovni konferenci dejal, da ne zaupa Jankoviću glede predčasnega glasovanja, ki je za celo Ljubljano in okolico potekalo v Stožicah. Lahko Janša z vsemi temi manevri nekako razveljavi volitve?

On jih sam ne more. Lahko bi jih razveljavilo morda vrhovno ali ustavno sodišče. Ne vem. Očitki, ki jih je izrekel na tiskovni konferenci, so zelo hudi. Če držijo, imamo hud problem. Govori se o volilnih skrinjicah, ki so izginjale, o vabilih na volitve, ki naj bi jih dobivali mrtvi ljudje in podobno.

Ampak obstaja Državna volilna komisija, v kateri so člani iz vseh strank.

Ja

In vse to bodo morali najprej preveriti tam. Vse te nepravilnosti se morajo razčistiti, ker morajo biti volitve v vsakem primeru legitimne. Za zdaj kakšnih trdnih dokazov v tej smeri ni bilo predstavljenih. Morda še bodo. Ampak če greva zdaj na sestavljanje koalicije, prišlo je do nekakšnega pat položaja. Tudi ta zmaga je samo relativna. Gibanje Svoboda ni zmagalo tako prepričljivo, sploh pa ne celotna koalicija. Vemo, da so Gibanje Svoboda, SD in Levica skupaj dobili samo štirideset poslanskih mest, torej jih do absolutne večine šestinštirideset manjka šest. Tudi če prištejemo Resnico, pridemo šele do petinštiridesetih poslanskih mest.

Na drugi strani pa je tudi Janša rekel, da bo sestavljal koalicijo samo v primeru, da bo imel trdno večino. Ko sem ga v intervjuju vprašal, kaj to pomeni, je rekel, da bi morala SDS in trojček NSi, SLS in Fokus dobiti šestinštirideset glasov. Dobila pa sta jih samo sedemintrideset. Janši torej manjka devet glasov do večine. Ali mene občutek vara, ali si Janša po vseh teh izjavah po volitvah najbolj želi predčasnih volitev?

Absolutno Ker ve, da v delu zlasti bolj desne javnosti prevladuje ocena, da bi bilo mogoče sestaviti koalicijo SDS, Nova Slovenija, Demokrati in Resnica. Jaz mislim, da je ta varianta zelo težka. Da bi Janša naredil koalicijo s Stevanovićem, ki je tako nestabilen partner, je zelo malo verjetno.

Tukaj bi skupaj imeli oseminštirideset glasov.

Ja, ampak zelo težko. Po drugi strani pa ima tudi Stevanović skupaj s sedanjim vladnim trojčkom premalo glasov. Petinštirideset.

Potem imamo še dva poslanca manjšin, ki ponavadi potegneta z zmagovalcem. Vemo pa, da sta pri sestavljanju vlade dve glasovanji. Najprej za mandatarja. Predsednica republike je rekla, da bo mandat podelila tistemu, ki bo prinesel šestinštirideset glasov. Najprej bo skušal z mandatarstvom relativni zmagovalec Robert Golob, ki že sklicuje neka kosila oziroma sestanke. Ampak on mora predsednici republike prinesti šestinštirideset glasov, da ga bo sploh predlagala za mandatarja. Glasovanje o mandatarju pa je tajno. In na takih tajnih glasovanjih so se v preteklosti že dogajala presenečenja, včasih je bilo glasov manj, včasih pa tudi več.

Ja, seveda. Ampak realna koalicija bi lahko bila sedanji vladni trojček plus Demokrati, in to je šestinštirideset glasov.

Če prištejemo še oba manjšinca, jih je oseminštirideset.

Vendar bi bila to zelo šibka koalicija.

Omenja se tudi koalicija dveh levih in dveh desnih strank, Gibanje Svoboda in SD ter Nova Slovenijo in Demokrati. To bi naneslo petdeset glasov. To bi bila neka koalicija politične širine, če uporabim izrazoslovje Anžeta Logarja. Ali lahko Demokrati tako ponudbo zavrnejo?

Absolutno ne. Prepričan sem, da je ne bodo zavrnili. Če bo prišlo do takšnega dogovora, bo Anže Logar nedvomno zraven.

Kdo pa je večji problem pri teh desnih strankah? Demokrati ali Nova Slovenija?

Ravno to sem hotel povedati. Problem je Nova Slovenija. Ne vem, ali bi šla v takšno koalicijo, sploh če bi jo vodil Golob.

Pa Nova Slovenija je v prvi polovici mandata kar spodobno sodelovala z Gibanjem Svoboda. Govorimo o nekem podmiznem sodelovanju. Vse do razrešitve Valentina Hajdinjaka z vrha Darsa.

Ja, potem pa je prišlo tudi do poročila Tamare Vonta, ki je podrlo mostove do Nove Slovenije. Prav je sicer, da se take stvari raziskujejo, politično pa to ni bilo najbolj modro.

Ali drži, da kljub menjavi na vrhu Nove Slovenije iz ozadja stranko še vedno vodi glavni tajnik Robert Ilc?

Verjetno Vsekakor pa mislim, da ni vse odvisno samo od Ilca. Veliko je odvisno tudi od poslancev. Aleksander Reberšek, ki je dobil največji odstotek glasov na tej listi, je na X-u rekel, da ne bo šel v koalicijo s kriminalci, ki jemljejo deset odstotkov. Oba veva, na koga je meril.

To leti na Zorana Jankovića. No, samo Zoran Janković formalno ni v koaliciji. Se pa je pojavil v volilnem štabu Gibanja Svoboda, kamor tebe niso spustili.

Ja, tako.

Kar je škandal prve vrste.

Res je. Kaj takega v svoji novinarski karieri še nisem doživel.

Kljub temu, da si se akreditiral.

Akreditiral sem se. Nihče mi ni rekel, da bi bilo karkoli narobe ali da bi bila akreditacija zavrnjena. Ko sem prišel na kraj dogodka, pa so mi povedali, da me ne spustijo noter. Najprej sem mislil, da se šalijo, ker sem s PR-ovci iz strank večinoma v dobrih odnosih in se velikokrat kaj pošalimo. Ampak ni šlo za šalo. Dejansko me niso spustili.

Nekaj podobnega se dogaja tudi v Združenih državah Amerike, ko Donald Trump nekaterim medijem oziroma novinarjem zavrača akreditacije za Belo hišo. Tukaj so se v Gibanju Svoboda izgovarjali, da gre za zasebno prireditev. Pa vendarle je tukaj v igri javni interes. Gre za volitve in novinarji predstavljajo javni interes. Če se novinarjem zavrača dostop, je to resen problem. Ti si imel še nedolgo nazaj intervju z Urško Klakočar Zupančič.

Ja, imel sem ga. Tudi z njihovimi ljudmi sem v korektnih odnosih.

In tudi zanimivo je, da po moji intervenciji niso pojasnili, zakaj so ti zavrnili vstop v volilni štab Svobode.

Ob tem, da so mi sami poslali vabilo oziroma poziv, naj se akreditiram, tako kot drugim novinarjem.

Ampak vrniva se h koalicijam. Je možna znanstvenofantastična koalicija med Gibanjem Svoboda in SDS? Skupaj bi imeli daleč največ poslanskih mest.

Mislim, da ta koalicija ni možna.

Bi bila pa skoraj ustavna večina razuma.

Ne bi bila ustavna večina, bi bila pa morda v danih okoliščinah najbolj razumna. Kar se tiče koalicije dva plus dva, ki po mojem tudi ne bi bila slaba rešitev, pa mislim, da iz Nove Slovenije že precej jasno sporočajo, da koalicija pod vodstvom Roberta Goloba zanje ne pride v poštev.

Oni pravijo, da bi vlado vodil Jernej Vrtovec. Zoran Stevanović pa pravi, da hoče zunanje, notranje in finančno ministrstvo. Ampak to so pogajalska izhodišča. Vemo, da je Matej Tonin nekaj let nazaj govoril o nekem latvijskem modelu.

Ja

In zdaj v Novi Sloveniji očitno poskušajo priti do nečesa podobnega. Možna pa je tudi še ena opcija, tehnična vlada, karkoli naj bi to pomenilo, da pride nek tretji človek. Je to realna opcija? Če Golobu ne uspe sestaviti vlade, pa potem tudi Janši ne … čeprav ne veva, Janša lahko še vedno, če Golobu spodleti, skuša sestaviti vlado kljub vsem besedam, ki jih zdaj izreka.

On je za to mojster.

Ja

To se je že dokazalo. Ampak omenil si tehničnega mandatarja. Tega smo v zgodovini že imeli. Se spomniš koga?

Andreja Bajuka.

Tako je.

Leta 2000. Ampak to se ni obrestovalo.

Ne

Zato Janša pravi, da ne bodo sestavljali vlade za vsako ceno, ker se jim je to že večkrat vrnilo kot bumerang in da bodo raje malo počakali. Torej resno računa na predčasne volitve. Kdaj bi te lahko bile? V roku pol leta? V enem letu? V dveh letih?

Prepričan sem, da bo vsaka koalicija v teh razmerah zelo trhla, razen če bi prišlo do koalicije dva plus dva. Če do tega ne pride, sem prepričan, da bomo imeli predčasne volitve. Ne bomo šli do rednega roka čez štiri leta. Ali bo to čez dve leti ali čez tri, pa je težko napovedati.

Ali pa že jeseni letos.

Temu skoraj ne verjamem. Ampak pustimo se presenetiti.

Robert Golob je napovedal spremembo kurza vladne politike. Torej naj bi šli preko ideoloških bregov, saj mu drugega niti ne preostane, ker leva koalicija ni možna. V predvolilni kampanji je predstavil program ambiciozne Slovenije, kjer naj bi v novem mandatu bolj prisluhnili podjetnikom, samostojnim podjetnikom in kapitalu. Kaj praviš na to? Se mu bo ta politični načrt izšel ali je večja možnost, da mu spodleti?

Težko rečem. Kot rečeno, vse je odvisno od Nove Slovenije in Demokratov.

In tudi od interesov v ozadju kapitala.

Tako je.

Od prostozidarjev, o katerih se je veliko govorilo. Celo Janez Janša je na zadnjem soočenju POP TV pri Anžetu Logarju večkrat rekel, da za njim stoji Otmar Zorn. Otmarja Zorna so še jeseni povezovali z Vladimirjem Prebilićem.

V prisluhih pa z Logarjem…

Tako, v prisluhih pa z Logarjem. Skratka, glede na volilne rezultate in zelo tesna razmerja med enim in drugim polom nas čaka zelo pestro politično leto. Kdaj bo sestavljena vlada, če sploh bo, ne vemo. Prav tako ne vemo, ali in kdaj bomo šli na predčasne volitve.

Očitno bo še veliko stvari za komentirati. Vsekakor slovenska politika v tem letu ne bo prav nič dolgočasna.

Kolega Kršinar, hvala za te izčrpne komentarje. Spoštovani poslušalci, hvala za pozornost in se vidimo prihodnji teden.