Dogodki med drugo svetovno vojno so nekaj groznega, saj še danes ne vemo, koliko ljudi je bilo pobitih, s tem pa se dolga desetletja ni nihče ukvarjal in tudi dneva, ko so v noči z 2. na 3. avgust leta 1944 likvidirali romski del taborišča Auschwitz-Birkenau, se nismo spominjali, je uvodoma dejal akademik in svetovalec predsednika republike Boštjan Žekš.
"To je krivda vseh nas, da smo sprejeli pozabljanje romskega uničevanja, za kar me je sram kot Slovenca in Evropejca, na žalost pa tudi v naši državi Romom ni bistveno boljše," je poudaril Žekš.
Opozoril je na velik greh Nemcev in dodal, da tudi mi nismo nedolžni, saj so partizani med vojno prav tako pobili veliko romskih družin, sicer zaradi domnevnega izdajanja okupatorju. "Da smo te žrtve izkopali, zdaj pa ne vemo, kje bi jih pokopali, tega pa kot človek ne morem razumeti," je še dodal Žekš in sklenil, da romskih težav doslej nismo želeli rešiti, ali pa smo jih reševali napačno.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je nagovor začel in končal z vprašanjem, ali se je genocid nad Romi res končal po drugi svetovni vojni, ter ga naslovil politikom in vsem odločevalcem. Po njegovem mnenju imamo v Evropi še vedno žive oblike genocida, sovražni govor, sovraštvo in ljudi, ki nasprotujejo vsemu, kar je drugačno.
Zgodovinar Marjan Toš je oznako genocid sicer zavrnil, a tudi po njegovem mnenju je diskriminacije, sovraštva do Romov in njihovega preganjanja še vedno veliko. Po drugi strani pa zgodovinski dogodki še vedno niso dovolj raziskani, saj se številke o pobitih Romih med drugo svetovno vojno gibljejo od 220.000 do 500.000, po nekaterih ocenah pa celo do milijona.
Zgodovinarka Vita Zalar ob tem upa, da bodo v projektu, ki ga izvajajo z evropskimi kolegi, odgovorili na marsikatero od vprašanj, ki še niso raziskana.
Podpredsednik Evropske romske zveze Orhan Galjus pa je med drugim dejal, da nam spoznanja o genocidu nad Romi povedo, koliko lahko vplivamo na sedanjo podobo Evrope. Neofašistični napadi na Rome po vsej Evropi pa so po njegovih besedah izpit za vse demokratične sile.
Po slovesnosti so na dvorišču nekdanje ekonomske šole v Murski Soboti k spominski plošči v spomin romskim žrtvam holokavsta v drugi svetovni vojni položili venec.
Mednarodni dan zaznamujemo na dan enega najbolj množičnih pobojev Romov in Sintov, ko so nacisti ukinili t. i. Zigeunerlager (Cigansko taborišče) ter v eni noči v plinskih celicah ubili več tisoč Romov in Sintov.