Suu Kyijeva je na sodišču priznala, da je vojska morda uporabila prekomerno silo, a dodala, da to še ne dokazuje, da so skušali izvesti genocid nad manjšino.
Gambija je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila tožbo proti Mjanmaru zaradi pregona Rohingov leta 2017. Pravosodni minister te zahodnoafriške države Abubacarr Tambadou je pozval sodišče, naj Mjanmaru odredi, da ustavi genocid nad Rohingi.
Mjanmarska voditeljica je danes opozorila, da je "Gambija pred sodišče privedla zavajajočo in nepopolno podobo situacije v zvezni državi Rakhine". Pojasnila je, da so se le odzvali na napade več sto Rohing.
"Ne moremo izključiti, da so pripadniki obrambnih sil v nekaterih primerih uporabili prekomerno silo v neupoštevanju mednarodnega humanitarnega prava ali da niso dobro ločili med borci in civilisti," je priznala Nobelova nagrajenka za mir. Ob tem je dodala, da Mjanmar ukrepa proti temu in da vodijo lastne preiskave.
Prvi dan obravnave, ki ji je v dvorani prisluhnila tudi Aung San Suu Kyi, je bil v torek. 74-letnica bo v Haagu branila nacionalne interese Mjanmara.
Aung San Suu Kyi je nekoč uživala sloves borke za svobodo, ki se je postavila po robu vojaški hunti v Mjanmaru, zaradi česar je 15 let preživela v hišnem priporu. Molk ob pregonu Rohingov in zagovarjanje generalov, ki so jo nekoč zaprli, pa sta močno omadeževala njen ugled.
Na mjanmarsko vojsko letijo očitki, da je leta 2017 poskušala sistematično izbrisati Rohinge v zvezni državi Rakhine. Nasilje je sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine, v sosednji Bangladeš se jih je zateklo okoli 740.000. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganju vasi.
Mjanmarska vojska je vztrajala, da je bila vojaška operacija potrebna za boj proti terorizmu.
Obravnavo v Haagu pozorno spremljajo tudi v begunskih taboriščih v Bangladešu. Rohingi pozivajo Aung San Suu Kyi, naj prizna množična grozodejstva, ki so se dogajala v zvezni državi Rakhine.
Preiskovalci ZN so zatiranje Rohingov označili za genocid.