Milanović tokrat s svojim rangiranjem genocidov razburil tudi Bošnjake

Nekdanji socialdemokratski premier je znan po svojih ostrih, pogosto spornih izjavah. Nazadnje se je pred dnevi "lotil" tragičnih dogodkov s konca vojne v BiH leta 1995, ko so sile bosanskih Srbov v Srebrenici pobile okoli 8000 Bošnjakov. Mednarodna sodišča so ta poboj uradno označila kot genocid.

Milanović temu ne oporeka, vendar očitno meni, da obstajajo "različne oblike" genocida ter da se nekatere, npr. poboj v Srebrenici, na lestvici uvrščajo nižje od drugih, npr. holokavsta. Kot je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še razvil svojo misel, bi bilo treba za hujše zločine zato pač poiskati novo ime.

"Če je vse genocid, potem moramo poiskati novo ime za to, kar so nacisti v drugi svetovni vojni storili Judom," je dejal. Dogodkov v Srebrenici ne gre enačiti s holokavstom ali z dogodki v hrvaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. "5000, 8000 ali 80.000 žrtev ni enako. Ni enako, če se nekaj zgodi v plinskih celicah ali s sekirami," je nadaljeval hrvaški predsednik.

Predsedujoči svetu bošnjaške manjšine na Hrvaškem Armin Hodžić je izrazil zaskrbljenost, saj da Milanović podcenjuje zločin, ki je bil storjen v Srebrenici. Svojci žrtev iz Srebrenice so predsedniku očitali, da s svojimi izjavami zanika genocid v Srebrenici. Bošnjaški član tričlanskega predsedstva BiH Šefik Džaferović je Milanovića označil kot "brezupen primer".

18 hrvaških nevladnih organizacij mu je medtem sporočilo, da je tokrat prestopil mejo ter da zveni kot nacionalist na temni strani zgodovine.

Časnik Večernji list pa je zapisal, da Milanović, čeprav se predstavlja kot levo-liberalen politik, trenutno "deluje izključno kot desno usmerjen in nacionalističen vladar, in to v modernejši suverenistični in populistični različici desnega politika".

Kot da vse to še ni bilo dovolj, je Milanović poskrbel za dodatno razburjenje s svojim komentarjem ob 30. obletnici umora srbske družine Zec v Zagrebu decembra 1991. Enota kasneje obsojenega vojnega zločinca Tomislava Merčepa je takrat ustrelila očeta, mamo in 12-letno dekle, kar so hrvaški mediji označili za enega najbolj sramotnih poglavij novejše hrvaške zgodovine.

Predsednik je v zvezi s tem izjavil, da gre resda za grozljiv primer, a da obstajajo še veliko hujše vojne zgodbe. Družina je že prejela odškodnino s strani države, kaj drugega pa še potrebujejo, je dejal in dodal, da hrvaška država s tem umorom tako ali tako ni imela nič.

Danes sta bili medtem Milanovićeve jeze deležni evropska in hrvaška levica, ki sta po njegovih besedah v pandemiji covida-19 padli na "stresnem testu temeljnih človekovih svoboščin", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. " Nihče se ne zavzema za temeljne človekove svoboščine, vse je strah. Tu gre za temeljne pravice, ki polzijo iz rok kot pesek. To je zelo nevaren čas," je ocenil in dodal, da je pričakoval, da bo levica pri tem vprašanju najglasnejša in odgovorna, a se je izkazala kot konformistična in prestrašena.

Obenem se je navezal na referendumsko pobudo konservativne opozicijske stranke Most, ki nasprotuje pooblastilom hrvaškega štaba civilne zaščite v času epidemije in med drugim želi, da bi državljani na referendumu odločali o ukinitvi obveznih covidnih potrdil. Po mnenju Milanovića gre pri tem "za bistvo - za temeljne človekove svoboščine in to, kdo in kdaj jih lahko na Hrvaškem omejuje". Po njegovem je to zgolj in samo sabor, kar sicer velja že zdaj, a se to "brutalno ignorira". Vprašal se je, kje je pri tem referendumu levica.