Največ zaslug za potrditev resolucije pripisujejo demokratskemu senatorju iz New Jerseyja Bobu Menendezu, ki se je po potrditvi dokumenta zjokal od ganjenosti. Menendez je s predlogom doslej poskušal že trikrat in trikrat so ga republikanci na prošnjo Bele hiše onemogočili. Poleg Menendeza si je za resolucijo zelo prizadeval tudi republikanski senator iz Teksasa Ted Cruz.
Prejšnji teden je predlog resolucije na prošnjo Bele hiše blokiral republikanski senator iz Severne Dakote Kevin Cramer, ki pa je že tedaj dal vedeti, da na vnovičnem glasovanju ne bo proti. Za sprejetje dokumenta je potrebno soglasje vseh senatorjev.
Podobno resolucijo je oktobra z veliko večino glasov potrdil predstavniški dom kongresa, tudi kot odgovor na turško ofenzivo na severu Sirije.
V Otomanskem cesarstvu, katerega naslednica je Turčija, so med letoma 1915 in 1917 pobili 1,5 milijona Armencev. Armenci trdijo, da je šlo za genocid, kar priznava okoli 30 držav. Ankara odločno zavrača uporabo besede genocid in vztraja, da je umrlo med 300.000 in 500.000 Armencev, kar da je bilo v veliki meri posledica dogajanja med prvo svetovno vojno in zato tega ni mogoče opredeliti za genocid.
Sprejetje resolucije v senatu velja za zgodovinski in pričakovati je, da bo poslabšal v zadnjem času že tako napete odnose med Washingtonom in Ankaro. Poleg sprejetja resolucije v predstavniškem domu sta jih med drugim skrhala tudi konflikt v Siriji ter turški nakup ruskega protiraketnega sistema S-400.
Turčija je po pričakovanju sporočila, da resolucija ogroža odnose med državama. Direktor za komunikacije predsednika Recepa Tayyipa Erdogana Fahretin Altun je po poročanju tiskovne agencije AFP sporočil, da obnašanje nekaterih članov ameriškega kongresa škoduje odnosom med Turčijo in ZDA.
Armenski premier Nikol Pašinjan pa je slavil zmago pravice in resnice. "V imenu armenskega ljudstva izražam hvaležnost ameriškemu kongresu. Resolucija je pogumen korak v smeri preprečitve prihodnjih genocidov," je sporočil na svojem Twitterju.