Dr. Anžeta Cunka je duhovniški poklic mikal od rane mladosti. Že zgodaj je začutil, kam ga vleče srce, in njegove najljubše igrače, ki jih je kot otrok nosil s sabo na morje, so bile jaslične figurice. Pred petimi leti je bil posvečen v duhovnika, pred dvema letoma pa je nastopil kot upravitelj bolnišnične župnije, ki skrbi za bolnike in tudi zaposlene v UKC Ljubljana, na Onkološkem inštitutu in v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Z zanimivim sogovornikom smo se pogovarjali predvsem o delu z bolniki, pa tudi z zdravniki ter o umiranju, zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa še o marsičem, saj je dr. Cunk letos uspešno zaključil doktorski študij teologije in ga odlikuje široka razgledanost

Za zaključek »življenja« so v koaliciji izbrali referendum o zakonu o asistiranem samomoru – dobri smrti. Lahko bi ga obšli, kot so se izognili drugim pretečim zakonodajnim referendumom, a so očitno prepričani, da jim bo tokrat – nekaj mesecev pred volitvami – ljudsko odločanje naklonjeno. Jim lahko račune prekrižata Aleš Primc in Milena Miklavčič? Kakšna bo usoda zakona, s katerim bi izpolnili na referendumu potrjeno ljudsko voljo, da se na državnozborskih volitvah uvede preferenčni glas?

Prejšnji teden sem v Reporterju objavila intervju z anesteziologom dr. Iztokom Potočnikom. Intervju je bil narejen že dan pred parlamentarnim sprejetjem zakona o evtanaziji, zato se ni nanašal na ta sicer napredni zakonodajni korak v naši državi, je pa z njim simpatično sovpadal. Na Facebooku so me pristojni hitro napadli, da ne gre za zakon o evtanaziji, temveč za zakon, ki posamezniku – če izpolnjuje ustrezne pogoje – daje pravico do prostovoljnega končanja življenja.

Vprašanja o življenju in smrti so od nekdaj burila človeški um in iskala odgovore o občutjih. Eden od največjih mislecev 20. stoletja, švicarski psihiater Carl G. Jung, ki je s svojimi deli zaznamoval svetovno filozofijo, religiologijo, antropologijo, književnost ter psihiatrijo, je med najljubšimi tudi našemu sogovorniku dr. Iztoku J. Potočniku, znanemu anesteziologu, s katerim smo se pogovarjali tudi o tej Jungovi tezi: »Ljudje ne bežijo pred življenjem kot takim, ampak pred življenjem, kot ga doživljajo.«

Po glavnini preštetih glasov kaže, da so se volivci na posvetovalnih referendumih večinsko izrekli za pri vseh štirih referendumskih vprašanjih. Najbolj prepričljivo so podprli uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ, najbolj tesen pa je bil izid pri vprašanju glede konoplje za omejeno osebno rabo, izhaja iz delnih neuradnih podatkov DVK.

Neuradni delni izidi današnjih referendumov po veliki večini preštetih glasov kažejo, da so se volivci izrekli ZA vse štiri predloge: dopustitev uporabe konoplje za medicinske namene, za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ, za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabo konoplje za osebno rabo.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v neskladju z ustavo. Odločilo je, da z očitki protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve, za katero še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja.

Premier Robert Golob je v intervjuju za Reporter spregovoril o nedeljskih referendumih; povedal je, kakšno stališče ima glede evtanazije in legalizacije konoplje; ter razkril, da je v mladosti poskusil marihuano.

Če bodo določili, da sta družina bulmastif in odvetnik, bo to družina. S tem je že Tito poskušal eksperimentirati, dokler mu niso v Ljubljani noge odrezali, potem je dal mir. Proti vetru ne moremo lulati. In pride Gibanje Svoboda: osvobodili vas bomo moralnih zakonov. In zdaj vprašanje za vse vas: ali ste se že naužili Svobode?

Uvedbi preferenčnega glasu, uporabi konoplje v medicinske namene in za osebno rabo ter pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se na posvetovalnih referendumih obeta podpora, ugotavlja anketa, ki so jo za POP TV izvedli pri Inštitutu Mediana. Največjo javno podporo ima uvedba preferenčnega glasu, najmanjšo pa uporaba konoplje za osebno rabo.

Bosta vladni stranki, ki sta izglasovali referendumski trojček, znali izrabiti njihov aktivacijski potencial za izboljšanje izida evropskih volitev? Ne manjka tistih, ki o tem dvomijo; Gibanje Svoboda – v referendumsko kampanjo je stopilo že pred prvomajskimi prazniki – je sprožilo nevarno igro, ki ji (morda) ne bo kos.

Gotovo se še spominjate referenduma o družinskem zakoniku leta 2012, po katerem bi bili pri pravici do posvojitve otrok homoseksualni pari izenačeni s heteroseksualnimi. Vse ankete so kazale, da bodo podporniki zakona slavili z veliko razliko, na koncu pa je približno 55 odstotkov volivcev glasovalo proti zakonu.

SDS in NSi sta vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje s predlogom za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. To bi lahko vplivalo na datum njune izvedbe, ki je sicer predviden skupaj z evropskimi volitvami 9. junija.

Stabiliziran ugled vlade in njene prve stranke se lahko hitro znajde pod novim udarnim valom. Prvi bo čez mesec in pol – evropske volitve. Nanje bi šli Gibanje Svoboda in Levica, podprti z referendumi o legalizaciji konoplje, uvedbi evtanazije in uveljavitvijo preferenčnega glasu v volilni zakonodaji.

V ponedeljek so se v Živalskem vrtu Ljubljana poslovili od ljubljenca osebja in obiskovalcev - petnajstletnega samca azijskega leva Maksimusa, ki so ga januarja 2019 pripeljali iz poljskega živalskega vrta, so včeraj sporočili iz ZOO Ljubljana. Zaradi slabega zdravstvenega stanja so ga namreč morali evtanazirati.

Slovenska javnost je močno razdvojena glede uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Uzakonitvi je naklonjenih 47,3 odstotka vprašanih, 43,4 odstotka je ne podpira, 9,2 odstotka jih je neopredeljenih, kaže Dnevnikova javnomnenjska raziskava Vox populi. 55,2 odstotka vprašanih meni, da referendum o tem vprašanju ni potreben.