Počasno cepljenje razburja Evropejce

Evropska agencija za zdravila (Ema) je včeraj na odboru za zdravila za ljudi (CHMP) začela razpravo o odobritvi cepiva ameriškega podjetja Moderna. Razpravo so začasno prekinili in jo bodo nadaljevali v sredo, ko je predvidena odločitev glede odobritve tega cepiva.

Ko bo Ema priporočila izdajo dovoljenja za pogojno uporabo Moderninega cepiva, mora to kasneje odobriti še Evropska komisija, kar velja bolj za formalnost. Modernino cepivo bo v primeru odobritve drugo cepivo proti covidu-19, s katerim bo mogoče cepiti v Evropski uniji. Pred tem sta Ema in komisija odobrili uporabo cepiva, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech.

Čeprav se v boju proti covidu-19 veliko upanja polaga v cepiva, pa se pojavlja vse več kritik na račun počasnega cepljenja. Tako je v Franciji, kjer so po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva v prvem tednu oziroma do 1. januarja cepili zgolj 516 ljudi.

"Ni si mogoče predstavljati, da bi ostali pri takšnem tempu. Izračuni kažejo, da bi potrebovali 3000 let za cepljenje," je ponazoril Bruno Megarbane, vodja oddelka za reanimacijo v pariški bolnišnici Lariboisiere. Kritičen je bil tudi predsednik regije Grand Est, kjer so epidemiološke razmere izjemno slabe, Jean Rottner.

Elisabeth Bouvet, ki je pripravila francosko strategijo cepljenja, je zagotovila, da ta ostaja nespremenjena, bi pa morda bilo treba pospešiti njeno izvajanje.

Ministrstvo za zdravje je že napovedalo, da se lahko cepijo tudi zdravstveni delavci, starejši od 50 let. Doslej so cepili zgolj oskrbovance domov za starejše.

S kritikami se zaradi počasnega cepljenja soočajo tudi italijanske oblasti, kjer pa so do nedelje zvečer proti koronavirusni bolezni 19 cepili okoli 115.000 ljudi. Italija je sicer doslej prejela okoli 470.000 odmerkov cepiva, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech. Težave so se po poročanju medijev pojavile zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev čez praznike.

Bolnišnica v Varšavi pa je tarča kritik, ker je proti covidu-19 najprej cepila slavne in politike. Državljani so zgroženi nad prednostnim cepljenjem slavnih, saj bi morali biti glede na strategijo prvi na vrsti zdravstveni delavci. Poljska vlada je včeraj uvedla preiskavo.

V Nemčiji pa kritike zaradi počasnega cepljenja prihajajo iz koalicije in opozicije. Generalni sekretar socialdemokratov (SPD), ki skupaj s konservativno unijo (CDU/CSU) sestavljajo koalicijo, Lars Klingbeil je krivdo za to pripisal zdravstvenemu ministru Jensu Spahnu (CDU).

Spahn je v odzivu na kritike dejal, da so naročili dovolj cepiva za Nemčijo in EU. "Problem ni v naročeni količini. Problem so nizke zmogljivosti proizvodnje ob izjemno visokem povpraševanju," je poudaril. V Nemčiji so sicer doslej cepili skoraj 265.000 ljudi.

Tudi Evropska komisija je v odzivu na očitke glede nezadostnih odmerkov cepiv v EU izpostavila, da ni problem število naročenih odmerkov, češ da je dve milijardi dovolj za unijo. Glavna ovira je proizvodna zmogljivost, ki si jo komisija v stiku s proizvajalci in članicami unije prizadeva izboljšati, so pojasnili.

Na vprašanja, zakaj ni unija pri Pfizerju in BioNTechu že prej naročila več cepiva, v komisiji odgovarjajo, da od začetka ukrepajo v skladu s temeljno filozofijo razpršitve tveganja, saj niso želeli vsega staviti na eno farmacevtsko podjetje.

V Združenem kraljestvu pa so medtem začeli cepiti z drugim cepivom proti covidu-19. Prvi odmerek cepiva švedsko-britanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in britanske univerze Oxford je prejel 82-letni dializni bolnik Brian Pinker iz Oxforda. Od včeraj je na voljo več kot pol milijona odmerkov cepiva AstraZenece in oxfordske univerze.

Britanski minister za zdravje Matt Hancock je dejal, da je to ključni trenutek v boju Združenega kraljestva proti novemu koronavirusu, saj da bodo s cepljenjem uspeli zajeziti širjenje okužb, v državi pa bodo lahko začeli rahljati stroge epidemiološke ukrepe.

Premier Boris Johnson je sicer posvaril, da bo v Angliji kratkoročno morda celo treba dodatno poostriti ukrepe zaradi novega seva novega koronavirusa, ki se širi hitreje od doslej znanih.

Za to se je zaradi novega seva že popoldne odločila vlada na Škotskem, kjer bo od polnoči do konca januarja v veljavi ustavitev javnega življenja. Ljudje bodo lahko domove zapustili samo za nujne opravke.

Novi sev, ki so ga najprej odkrili prav na Otoku, so potrdili tudi v Avstriji. S tem sevom so okuženi štirje ljudje, ki so jih testirali na letališču na Dunaju. Pri še eni osebi pa so potrdili okužbo s sevom, ki najverjetneje prihaja iz Južne Afrike.

V Avstriji bodo sicer popolno zaprtje javnega življenja podaljšali za en teden. Zaradi blokade opozicije namreč ne bodo uspeli uresničiti načrtov za množično testiranje na novi koronavirus, ki bi tistim z negativnim izvidom omogočilo obiskovanje trgovin in lokalov od 18. januarja.