Voditelji članic EU so virtualno zasedanje začeli z razpravo o madžarski in poljski blokadi svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa v vrednosti 1824 milijard evrov, ki pa je bila zelo kratka, trajala je le okoli 15 minut.
Madžarska in Poljska sta v začetku tedna blokirali dva bistvena dela svežnja, ki se sprejemata s soglasjem, ker nasprotujeta dogovoru o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Po neuradnih informacijah se je v kratki razpravi oglasilo pet voditeljev. Najprej je govoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nato je nemška kanclerka Angela Merklova orisala stanje. Poleg njiju so govorili še madžarski premier Viktor Orban, poljski premier Mateusz Morawiecki in slovenski premier Janez Janša.
Janša je na vrhu izrazil pripravljenost ponuditi konkretne ideje za kompromis, ki bi pripeljal do potrditve večletnega proračuna in sklada za okrevanje. Ponovno je pozval h kompromisu, ki bo ustrezal julijskemu dogovoru Evropskega sveta, so po vrhu sporočili iz njegovega kabineta.
Nemška kanclerka Merklova je po zasedanju povedala, da je Janša pozval vse voditelje k prizadevanjem za kompromis, kar je tudi v interesu nemškega predsedstva.
Michelovo sporočilo pa je bilo nekoliko drugačno. Na vprašanje, katere države se ne strinjajo s kompromisom glede pogojevanja z vladavino prava, je odgovoril, da je prejel "pisma treh držav, ki so izrazile zadržke glede trenutnega kompromisa, ki je na mizi".
Predsednik Evropskega sveta je tako poleg pisem madžarskega in poljskega premierja očitno upošteval tudi pismo slovenskega premierja, čeprav Slovenija dogovora ni blokirala, kar je v sredo izpostavil tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Tako Michel kot von der Leynova sta sicer zatrdila, da si močno prizadevajo za rešitev, ter spomnila, da EU najde rešitve tudi v najtežjih položajih. "Magija EU je v tem, da najdemo rešitve, tudi ko se to zdi nemogoče," je ponazoril Michel.
Igro sicer očitno vodi Merklova, ki je na vrhu EU kolege obvestila, da bo poskušala v prihodnjih dneh v pogovorih s Poljsko in Madžarsko najti sprejemljivo rešitev. "Problem je velik in resen in reševali ga bomo resno in zavzeto," je dejala. O tem, kje vidi morebitne rešitve, ni želela govoriti.
Zavrnila pa je možnost, da bi Madžarski in Poljski grozili z možnostjo odvzema glasovalnih pravic. "O tem sploh ni govora. Moja dolžnost je, da najdem pot do rešitve," je dejala.
Neuradno je sicer slišati, da se, čeprav je očitna prioriteta načrt A, torej zagotoviti dogovor o celotnem svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje večletni proračun in sklad za okrevanje, pripravlja tudi načrt B, ki je za zdaj osredotočen na pripravo medvladnega sporazuma za sklad za okrevanje, s katerim bi zaobšli veto Madžarske in Poljske.
V senci blokade so se voditelji zavzeli za še tesnejše usklajevanje v boju proti pandemiji. Osredotočili so se na testiranje in medsebojno priznavanje testov, cepiva in cepljenje ter preprečevanje tretjega vala oziroma usklajevanje odpravljanja koronskih omejitev v drugem valu.
Neuradni viri poročajo o široki podpori krepitvi usklajevanja glede testiranja, zlasti glede hitrih antigenskih testov kot dopolnilu testom PCR. Von der Leynova izpostavlja pomen skupnim meril za kakovost hitrih testov.
Sporočila glede cepiv so spodbudna. EU bi lahko še letos odobrila dve cepivi proti novemu koronavirusu, ki ju preizkušajo Pfizer in BioNTech ter Moderna, je povedala predsednica komisije. Evropska agencija za zdravila (Ema) bi lahko podala pogojno dovoljenje za trženje že v drugi polovici decembra, je pojasnila.
Da bi lahko bilo cepivo v Evropi na voljo decembra ali kmalu po novem letu, je dejala tudi nemška kanclerka. Novice o razvoju cepiva v minulih dneh se zdijo po njenih besedah zelo pozitivne.
Michel pa je opozoril na rast števila ljudi, ki cepivu ne zaupajo, in pozval k ustreznemu obveščanju.
Veliko voditeljev je po neuradnih informacijah opozorilo na logistične izzive glede cepiv in na potrebo po čim boljši pripravljenosti na trenutek, ko bo cepivo odobreno.
Odpravljanje koronskih omejitev, uvedenih v drugem valu pandemije, bo sicer zelo počasno, da bi se izognili napakam iz prvega vala, sta poudarila Michel in von der Leynova. Vsi želimo praznovati božič in novo leto, a to moramo storiti varno, je dejal Michel.
Če hitimo, so učinki zelo slabi, tokrat je treba bolje obvladovati pričakovanja, pa je izpostavila von der Leynova. Napovedala je, da bo komisija pripravila predlog za postopno in usklajeno sproščanje ukrepov.
Von der Leynova je še izpostavila, da bodo zagnali pilotni projekt enotnih obrazcev za lokacijo potnikov, ki naj bi v prihodnje olajšali potovanja in prispevali k lažjemu čezmejnemu sledenju stikom okuženih. Cilj je, da je enoten pristop nared do konca leta, je pojasnila.
Naslednje srečanje voditeljev je za zdaj predvideno za 10. in 11. december.