Scenarij brexita je "slab, slabši ali katastrofalen", svari analitik

Na virtualnem zasedanju voditeljev članic EU minuli četrtek brexit sicer uradno ni bil na dnevnem redu, a več voditeljev je pozvalo k pospešitvi kriznih načrtov za primer, da dogovora o novem sporazumu o prihodnjih odnosih ne bo.

Konec leta se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem državljani in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva brexita še ne občutijo, ker Združeno kraljestvo še ostaja del notranjega trga in carinske unije EU, a dogovora še ni na vidiku.

O prehodnem obdobju sta se strani dogovorili, da bi po ločitvenem sporazumu zagotovili čas za dogovor o sporazumu o prihodnjih odnosih. Do julija bi ga lahko tudi podaljšali, a v Londonu tega niso želeli.

Pogajanja so tako sedaj v ključni fazi, pod izjemnim časovnim pritiskom in tudi v primežu pandemije novega koronavirusa. Zaradi okužbe v pogajalski ekipi EU so jih namreč v četrtek prekinili.

Okužba z virusom v ključnem trenutku pogajanj je še en bridek udarec v že tako težavnem procesu, saj virtualno ni mogoče zagotoviti enakih pogojev za pogovore, kot če je stik med pogajalci neposreden, je v petkovi razpravi o brexitu opozoril eden glavnih analitikov bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC).

Ključno vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo v tem trenutku, je, kaj hoče britanski premier Boris Johnson, saj naj bi bil dogovor odvisen od pripravljenosti britanske strani na bistven premik in tudi na umik spornih določil v načrtovanem zakonu o notranjem trgu, pravi Zuleeg.

Po vsem tem času še vedno ni jasno, kakšen odnos želi britanska stran in ali sploh želi dogovor, zato je nemogoče napovedovati izid pogajanj. Mnogi komentirajo, da Johnson morda še sam ne ve, kaj hoče, je povzel.

Tudi če sporazum bo, bo po analitikovih besedah v najboljšem primeru "tanek in negotov", daleč od prvotnih ambicij in politične izjave o prihodnjih odnosih, ki sta jo strani sprejeli, a jo sedaj britanska stran zavrača.

Sporazum bo "tanek", ker še zdaleč ne bo pokrival vseh področij odnosa EU in Združenega kraljestva, niti vseh področij gospodarskega sodelovanja, na primer zelo malo bo v njem o storitvah, je pojasnil.

Negotov bo pa zlasti zaradi spornega načrtovanega zakona o notranjem trgu, ki je močno spodkopal zaupanje med stranema, saj ustvarja položaj, ko nad kakršnim koli novim sporazumom visi grožnja odstopa britanske strani, zato bo unija morala vztrajati pri možnosti strogega odziva v primeru kršitev sporazuma.

Poleg tega po Zuleegovih besedah še vedno ni jasno, kakšna bo narava sporazuma in ali bo potrebna le ratifikacija na ravni EU ali v vseh članicah unije. Zelo verjetno je, da ne bo takojšnje celovite uveljavitve sporazuma, kar bi pomenilo veliko pravne negotovosti in potencialno tudi sodnih primerov.

Je pa po analitikovem prepričanju vsekakor boljši tanek in negotov sporazum kot nobeden, saj bi bil sporazum izhodišče za nadaljnje sodelovanje in morebitna nadaljnja pogajanja o sodelovanju na posameznih področjih, medtem ko bi izid pogajanj brez sporazuma bistveno obremenil odnos.

Zuleeg je izpostavil tudi razliko med tehničnimi pogajanji, v katerih je bilo doslej veliko napredka, in političnim vidikom. Na neki točki bo namreč potrebna odločitev na najvišji politični ravni na obeh straneh Rokavskega preliva. V EU bo tako verjetno na neki točki potreben izredni vrh unije.

Izid pogajanj je torej še vedno nemogoče napovedati, odvisen je po mnenju analitika EPC zlasti od Johnsona, medtem ko na strani EU ob perečih epidemioloških razmerah ter blokadi svežnja Evrope za spoprijem z gospodarskimi in socialnimi posledicami covida-19 brexit vsaj trenutno ni prioriteta.