Golobova zmaga na državnozborskih volitvah postaja vse bolj relativna, saj ima sodeč po vseh dogodkih več možnosti za sestavo vlade Janša.

V njej bi bili SDS, trojček NSI-SLS-Fokus in Demokrati, v parlamentu pa bi jo podpirala še Resnica Zorana Stevanovića. Ali se ponavlja scenarij iz leta 2011, ko Zoranu Jankoviću kljub zmagi na volitvah ni uspelo sestaviti koalicije, nato pa je iz zakulisja vlado sestavil prvak SDS?

Aktualno politično dogajanje sproža ključno vprašanje: kdo je sploh zmagal na volitvah? Stranka Svoboda Roberta Goloba je dosegla prvo mesto, saj je za 9179 glasov premagala SDS Janeza Janše. V državnem zboru je dobila 29 poslanskih sedežev, enega manj pa SDS.

Robert Balen

Po drugi strani je sedanja vladna koalicija osvojila 40 mandatov, dosedanja parlamentarna opozicija pa 43. Za oblikovanje nove vlade premier Golob potrebuje dodatne koalicijske partnerje, zato je začel pogovore o tako imenovani vladi narodne enotnosti, ki bi presegala oba politična pola. A že kmalu po prvih pogovorih se kaže, da je njegova volilna zmaga vedno bolj relativna.

Bo Golob sploh sprejel mandatarstvo?

Absolutni zmagovalec bo tisti, ki bo sestavil novo vlado, kjer pa Golobu vsaj za zdaj ne kaže najbolje. Najprej je dobil »košarico« trojčka NSI-SLS-Fokus, katerega kljub temu v vlado vabi s tremi obljubljenimi resorji, ampak trojček še vedno stavi na »razvojno usmerjeno desnosredinsko vlado«.

Nato je na zavoro pritisnil še prvak Demokratov Anže Logar, ki vztrajno ponavlja, da ne želi biti v vladi skupaj z Levico, ki se ji Golob ne želi odpovedati. Potem je tukaj še prvak Resnice Zoran Stevanović, ki se je s prvakom NSI Jernejem Vrtovcem in prvakom Demokratov Anžetom Logarjem povezal v tako imenovani tretji blok, ki se skupaj dogovarja in koordinira politične korake.

Robert Balen

Izrisuje se nekoliko drugačna politična koalicija. Prvak SD Matjaž Han je po pogovorih o prihodnji koaliciji nazorno povedal, da lahko desna sredina brez problema sestavi vlado. Tako smo bližje četrti Janševi vladi kot drugi Golobovi vladi.

Toda glavni akter politične desnice, prvak SDS Janez Janša, se ukvarja s povsem drugimi stvarmi – z legalnostjo volitev, na katerih je odkril vrsto domnevnih nepravilnosti, zato delno izpodbija volilne rezultate, a neuspešno. Seveda je vse to le igra, v nekdanji državi smo temu rekli zavajanje sovražnika.

Janša v zakulisju čaka, da propadejo vsi možni Golobovi načrti sestavljanja koalicije, nato pa se sam (spet) pojavi kot rešitelj Slovenije. Tako kot se je to zgodilo leta 2012, ko je čakal na potop Zorana Jankovića, ali pa leta 2020, ko je takratni premier Marjan Šarec tik pred epidemijo »vrgel puško v koruzo«.

Za sestavo vladne koalicije prvak SDS potrebuje 46 glasov, torej mu manjkajo le še trije, ki pa jih lahko dobi od Resnice Zorana Stevanovića. Ta je že v »trojčku« skupaj z Vrtovcem in Logarjem; če bi trojček v celoti stopil v koalicijo s SDS, bi ta imela 48 glasov, kar je več kot dovolj za izvolitev predsednika vlade.

Glasovanje je tajno, tako ne bomo mogli vedeti, kako bodo glasovali poslanci Resnice, razen če bodo kameram pokazali svoje glasovnice. Za glasovanje o novi vladi pa zadostuje relativna večina in bo Janševa vlada izvoljena že, če bi se poslanci Resnice vzdržali.

Tega se najbrž zaveda tudi premier Golob, ki je prejšnji četrtek vodil zadnjo sejo svoje vlade. Morda je to razlog, da je že razdelil resorje v vladi, ki je takšne, kot si jo je zamislil, skoraj zagotovo ne bo. Prav tako najbrž koalicijskih pogovorov ne bi začel s kadrovskimi rešitvami namesto s programom koalicije za prihodnja štiri leta.

Koalicijska matematika je neusmiljena, račun se mu izide le, če pridobi Stevanovića za partnerja (zunaj vlade) in če k njemu pristopi še vsaj en poslanec Logarjevih Demokratov ali pa mu glas da vsaj eden od poslancev manjšin. Tako ima Golob dve možnosti.

Robert Balen

Prva je, da vztraja, s tem pa tudi tvega usodo Zorana Jankovića, ki je leta 2012 na glasovanju za mandatarja zbral 42 glasov, kar je bilo premalo za izvolitev. V tem primeru ima res veliko časa in se mu nikamor ne mudi, kot javno zatrjuje.

Druga možnost pa je, da sploh ne prevzame mandata, ki bi mu ga podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Podobno, kot je ravnal leta 2018 Janša, ko po volitvah ni sprejel mandata, ki mu ga je kot predsedniku največje stranke (relativne zmagovalke) ponujal takratni predsednik države Borut Pahor.

Zoran Stevanović v vlogi Zmaga Jelinčiča

Po drugi strani pa tokrat Janša ne more pričakovati, da bi Pirc Musarjeva podelila mandat njemu, v primeru če bi Golobu spodletelo, saj je to možnost javno zavrnila. Dan po volitvah je sicer dejala, da bo njen mandat za sestavo vlade dobil »kdorkoli, ki bo prinesel 46 glasov«.

Pozneje pa je izjavila, da si sama ne želi, da bi vlado sestavljal nekdo, »ki je s tujimi akterji skušal vplivati na slovenske volitve«. Ob tem pa dodala, da ne želi »prejudicirati, dokler ne bo jasno, kdo je naročnik storitve Black Cuba«.

Zato je bolj verjetno, da bi v tem primeru Janšo za mandatarja predlagala skupina najmanj desetih poslancev ali poslanska skupina. Tako se je zgodilo leta 2012, ko po fiasku Zorana Jankovića takratni predsednik države Danilo Türk ni hotel mandata zaupati Janši, ampak ga je na ta položaj predlagala skupina 50 poslancev iz vrst petih strank, ki so nato sestavljale vlado.

Ni nujno torej, da mu izvolitev zagotovijo poleg SDS, trojčka NSI in Demokratov še poslanci Resnice. Prav tako ni nujno, da na glasovanju dobi potrebnih 46 glasov, saj v tretjem krogu zadostuje že relativna večina, torej da se poslanci Resnice vzdržijo glasovanja, saj imajo SDS, trojček NSI in Demokrati skupaj 43 poslancev, Svoboda, SD in Levica-Vesna pa 40.

Robert Balen

Če Resnice ne bo v nobeni vladi, potem bi dobili manjšinsko vlado z njihovo podporo. Podobno je funkcionirala vlada Marjana Šarca, ki je imela poseben sporazum z Levico, resda kratkega veka, prav tako je bila ob svojem koncu manjšinska tudi tretja Janševa vlada, ki je zaradi bližajočih se volitev redno končala svoj mandat.

Zato je manjšinska vlada, ki bi bila odvisna od posamične podpore Resnice, lahko tveganje, razen če bi Stevanović odigral vlogo Zmaga Jelinčiča, ki je z vsako koalicijo konstruktivno sodeloval.

Izvolitev vlade se lahko zavleče do junija, kot je napovedal Logar. Po poslovniku državnega zbora mora predsednica predlagati kandidata za mandatarja v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora, torej najpozneje do 10. maja.

Če ni izvoljen, lahko v 14 dneh predlaga istega ali drugega kandidata, prav tako ga lahko predlagajo poslanci. Vnovič lahko poslanci glasujejo čez dva do sedem dni, za tretje glasovanje pa zadostuje relativna večina glasov. V primeru izvolitve mandatarja pa mora ta državnemu zboru predložiti listo kandidatov za ministre najpozneje v 15 dneh.

Sašo Radej

Preden pride do glasovanja o vladi, lahko spet traja dva ali več tednov. Če poslanci ne bi izvolili predsednika vlade, stečejo postopki za predčasne volitve, česar pa si najmanj želijo poslanci manjših strank, ki lahko tudi več ne pridejo v parlament. Pa tudi pri večjih strankah ni gotovo, da bodo isti poslanci spet izvoljeni oziroma da se bodo razmerja med obema političnima poloma bistveno spremenila.

Kučan ne bi bil na Golobovem mestu

Obstaja tudi možnost, da bi predsednica Pirc Musarjeva za mandatarja predlagala koga tretjega. To je nameraval storiti predsednik Türk po Jankovićevi zavrnitvi, a v kandidaturo ni mogel prepričati bančnika Marka Voljča, ki je takrat deloval v Mehiki.

Seveda ni nujno, da bi bil tretji človek uspešen, še zlasti če je na desnici vse dogovorjeno. Na možnost tretjega človeka je prejšnji teden verjetno namignil tudi prvi predsednik Milan Kučan v intervjuju z Ljerko Bizilj na televiziji TV3.

Na vprašanje, kdo bo vodil vlado, je odgovoril, da tisti, ki bo predsednici prinesel 46 glasov. Na dodatno vprašanje, kdo konkretno, pa je odvrnil: »Tega pa ne vem. Po mojem tudi tisti še ne. Je pa več takih, ki mislijo, da bodo.« Kučan je še dejal, da bo pot do vlade dolga.

TV3

Ne verjame v predčasne volitve, posebej ker bi te najbolj ogrozile manjše stranke. Bil pa je (spet) kritičen do (odhajajočega) premierja. Na vprašanje, kaj bi storil na Golobovem mestu, je odgovoril: »Predvsem ne bi bil na njegovem mestu.

V štirih letih, ko je vodil vlado, je bilo dovolj priložnosti, ko bi slovenskim državljanom in volivcem lahko povedal, da je ta hip najboljša možna opcija, ker upošteva razmere v svetu, ki za nas niso ugodne.«

Kučan se je zavzel za nadaljevanje sedanje koalicije, dodane s strankami preko polov, pri čemer je mislil (ni konkretno imenoval, ampak dovolj jasno opisal) NSI in Demokrate. Kritiziral je namreč zavračanje sodelovanja v vladi zaradi zvestobe volivcem in pogojevanje, da z neko drugo stranko ne gredo v vlado.

Jure Klobčar

Meni, da so stranke po volitvah odgovorne vsem volivcem, ne le svojim. »Ko se govori o desni vladi, to ne bo desnosredinska vlada, ampak skrajno desna vlada, podvržena skrajno desni stranki, ki se v svetu povezuje s skrajno desnimi silami, ki si za vzor jemljejo Trumpa,« je bil kritičen do vlade, ki bi se oblikovala okoli prvaka SDS Janeza Janše.

Za njegovo četrto vlado je med drugim tudi v intervjuju za Reporter dejal, da bi bila najslabša od vseh dosedanjih. Zdaj je videti, da se ta črni scenarij za Kučana izpolnjuje. Težko pa je prerokovati, koliko časa bo takšna vlada zdržala.

Začetek konca Svobode

Ob tem se seveda zastavlja tudi vprašanje, kakšna bo usoda Roberta Goloba in njegove stranke, če bo Janši uspelo sestaviti vlado. »Kot človek res verjamem v fokus in se maksimalno fokusiram na eno samo stvar, to je, da pridemo do drugega mandata in v njem zaključimo stvari, ki smo jih zdaj zastavili.

Če se ta cilj ne izpolni, moram priznati, da zelo pogrešam gospodarstvo, tako bom zagotovo iskal alternativne priložnosti. Če kje, jih bom izven politike. Od tu najprej se pa prepustim razvoju dogodkov,« je Golob izjavil v podkastu Popolitiki nekaj tednov pred volitvami.

Napovedal je tudi, da se bo v primeru poraza na volitvah umaknil z vrha stranke. Seveda pa ne more takoj zapustiti poslanskih klopi, ampak bo v tem primeru moral vsaj šest mesecev biti opozicijski poslanec, sicer bi tvegal nadomestne volitve v volilni enoti, kjer je bil izvoljen. 

Robert Balen

Brez Goloba bo tudi stranka Svoboda težko preživela, saj nimajo druge karizmatične osebnosti, ki bi lahko stopila v njegove čevlje. Večkrat se je kot možna naslednica omenjala Urška Klakočar Zupančič, zdaj že bivša predsednica državnega zbora, ki pa ni bila več izvoljena za poslanko in se zato umika iz politike.

Drugi dve možnosti sta (odhajajoči) finančni minister Klemen Boštjančič in njegov ministrski kolega Matej Arčon, oba sta tudi podpredsednika stranke. Verjeti je, da bi Svoboda začela propadati podobno kot Jankovićeva Pozitivna Slovenija in pozneje SMC Mira Cerarja.

Krepiti pa bi se začela SD Matjaža Hana. Zato so že pred volitvami nekateri namigovali, da je za Hana najboljša opcija Janševa vlada, saj bi se tako SD laže krepila v opoziciji in nato naskakovala naslednji mandat – če se spet ne bo pojavil novi obraz v politiki in zasenčil vse druge akterje na levi sredini.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.