O tem in drugih aktualnih političnih temah se v novi epizod Reporter podkasta pogovarjata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Igor Kršinar.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Kaj je edina politična vrednost Zorana Stevanovića.

Zakaj je Stevanovićeva izvolitev za predsednika DZ bolj šokantna od ponovne izvolitve Janeza Janše za premierja.

Kdo je zahteval, da poslanci na glasovanju o Stevanoviću označijo glasovnice.

Kako je desnica za novo desno vlado pripravljena zavreči vsa načela in pomisleke.

Bi SDS lahko podprla predlog, da imamo pri nas srbsko manjšino.

Zakaj se v teh dneh še ni oglasil Stevanovićev »prijatelj« Aleš Hojs.

Bodo Demokrati kot stranka dočakali naslednji mandat.

Kaj se bo zgodilo z napovedano parlamentarno preiskavo financiranja političnih strank.

Je sploh smiselno, da Robert Golob sprejme mandatarstvo, če mu ga ponudi Nataša Pirc Musar?

V nadaljevanju transkript podkasta za naročnike na Reporterjeve digitalne pakete

Govori se namreč še o tretji možnosti, namreč da bi vlado sestavil, kar ta trojček, znameniti tako imenovani sredinski trojček.

Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Sem Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, danes pa s kolegom Igorjem Kršinarjem o ozadju izvolitve Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora in potem o zakulisju, kako nastaja četrta, že četrta vlada Janeza Janše.

Kolega Kršinar, lepo pozdravljen. Dober dan.

Prejšnji teden sva bila precej presenečena, ko se je pojavil predlog poslancev, da podprejo Zorana Stevanovića, da ga predlagajo za predsednika Državnega zbora. Mislila sva, da je šala.

Ja, tudi jaz sem najprej mislil, da je šala, ker ko si me ti obvestil o tem, sem ti rekel: "Glej, to je po mojem ena šala, to ne more biti res." Ampak izkazalo se je, da je res, da je Zoran Stevanović predsednik Državnega zbora.

Ne samo v bistvu, zakaj me je to presenetilo? Zaradi tega, ker je prvič predsednik najmanjše parlamentarne stranke, ki je v bistvu novinka, prišla v parlament, in je človek brez izkušenj.

Edina njegova vrednost, ki jo ima, je to, da je pač jeziček na tehtnici pri sestavljanju vlade.

Zakaj je sploh prišlo do izvolitve Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora? V zadnjih dneh sicer prihaja cel kup podrobnosti, vsak dan jih je več, kaj se je dejansko dogajalo v zakulisju. To bova poskušala sedaj na kratko opisati. Ampak glavno vprašanje pa je še zmeraj, ki se zastavlja: zakaj je Zoran Stevanović postal in po čigavi zaslugi seveda je postal predsednik Državnega zbora. Dobil je oseminštirideset glasov, torej po čigavi zaslugi, komu mora biti Zoran Stevanović hvaležen, da je danes na drugem najvišjem političnem položaju v državi? Vemo, da je predsednik Državnega zbora takoj za funkcijo predsednika, predsednice republike.

Ja, Zoran Stevanović je lahko hvaležen v prvi vrsti Janezu Janši, saj so vsi, vseh njegovih osemindvajset poslancev skupaj, vključno z njim, podprli Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora. Hvaležen je tako imenovanemu trojčku, ki ga tvori s svojo stranko Resnica skupaj z Novo Slovenijo, SLS, Fokus in Demokrati.

Hvaležen je lahko tudi Anžetu Logarju, ker se je Anže Logar odpovedal svojemu kandidatu. Tam je imel zelo dobrega kandidata za ta položaj, gospoda Franca Križana.

Misliš na najstarejšega poslanca?

Ki je zelo dobro vodil tudi sejo Državnega zbora in je bil v bistvu človek, ki je bil ves čas na uglednih položajih.

Zdaj, ravno v začetku tega tedna, torej v torek, je prišlo v javnost, da so bile glasovnice, torej vseh teh oseminštirideset glasovnic oziroma del teh glasovnic, označene. Ene so bile s križci, druge s krogci, ene pa s pikami, ene pa niso bile označene.

In tiste, ki niso bile, teh je bilo devetnajst, bi rekel, neoznačenih, se pravi osemnajst poslancev SDS, in devetindvajseta pa je verjetno pripadala Zoranu Stevanoviću, ker je bilo za verjeti, da bo sam zase pa zagotovo glasoval.

Torej ostale tri stranke, poslanci treh strank, so vsak označili svojo glasovnico, da se je vedelo, kateri stranki pripada.

Tako Da, s tem so se prešteli. S tem so se lepo prešteli.

Ker volitve za predsednika Državnega zbora so tako kot volitve za mandatarja tajne.

Tako je. In recimo, mi smo se že spraševali, ali so res vsi Demokrati, posebej dva izmed njih, recimo gospod Križan in Robert Potnik, ta dva sta v bistvu zelo usmerjena nekako v sredino. Ali sta tudi ona dva podprla Stevanovića? Ampak glede na to, kar smo zdaj izvedeli, da so bile te glasovnice označene, očitno sta.

Pa kdo misliš, da je dobil oziroma dal to idejo oziroma se dogovoril, da bodo poslanci označevali te glasovnice?

Jaz sem prepričan, da se poslanci sami niso tako odločali, da je to nekdo moral predlagati, in to najbrž tisti, katerega poslancem ni bilo treba označevati.

Torej govoriva o Janezu Janši.

Tako je, tako je.

Drži ta teza, da so se poslanci na nek način prešteli in da so to prvi zametki bodoče vladne koalicije in da prihaja s tem vlada, četrta vlada Janeza Janše, da je praktično že dejstvo, oziroma ali se lahko v tem mesecu, mesecu in pol, kolikor naj bi trajali vsi ti postopki, še lahko kaj zgodi?

Jaz mislim, da glede na to, da so se označevali, da je to dejansko že v bistvu prva, na nek način bi rekel, prva poteza bodoče Janševe vlade, ki je še ni. Se pravi to, da so se označili. S tem so se v bistvu prešteli. Jaz tudi na podlagi tega verjamem, da bo Janez Janša verjetno lahko predsednici države, ko ga bo pač sprejela spet na pogovor, povedal, da ima on dovolj poslancev, ker jih očitno preštete ima. Zdaj, lahko se seveda zgodi, da bi prišlo v poslanski skupini Demokratov do kakšnih, bi rekel, turbulenc, da bi recimo mogoče ta dva poslanca nekako rekla, da ne spadata v to ekipo, ampak dobro. Meni se zdi še zmeraj ...

Dobro, hujša varianta, če gledam recimo z vidika, ne vem, enega človeka, je to, da ti podpreš Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora, kot pa da podpreš Janeza Janšo za predsednika vlade. Konec koncev Janez Janša ima neke izkušnje, ampak Zoran Stevanović jih pa nima. Tako bi rekel.

Lahko bi rekel, da je ostalih devetinosemdeset poslancev od devetdesetih bolj primernih za to funkcijo, kot je za to funkcijo primeren Zoran Stevanović, glede ...

No, ne vem, ne vem, če bi rekel ravno devetinosemdeset, ker ne poznam vseh. Tudi za kakšnega iz Resnice sem prebral, da ima zadolženo podjetje in tako naprej. In tudi verjamem, da tak človek ni primeren za to mesto, ampak recimo tam se je govorilo o kandidatu Janezu Ciglerju Kralju.

Poslancu Nove Slovenije.

Poslancu, ne vem, če dolgoletnem, ampak je poslanec Nove Slovenije z dolgoletnimi izkušnjami v parlamentu, ker je bil tam že svetovalec v poslanski skupini. On bi bil zaradi tega zelo dober kandidat za predsednika državnega zbora. In na koncu si v bistvu moram predstavljati, kako je moral ugrizniti v kislo jabolko, ko je videl, da on ni kandidat, ampak je nekdo drug.

No, veliko ogorčenje, ne samo na levem političnem spektru, torej opoziciji, da so Zorana Stevanovića glede na njegov lik in delo izvolili na tako pomembno funkcijo, in glede na njegovo preteklost, ki je povezana tudi z nekaterimi dejanji, ki gospodu niso ravno v čast. Vemo, da je moral zapustiti službo policista. Pozneje je bil dvakrat celo pravnomočno obsojen, enkrat zaradi goljufije.

Skratka, ne samo na tej opozicijski strani je nastalo neko ogorčenje, da je pač na ... Nekateri celo pravijo, da se France Bučar, torej oče slovenskega parlamenta, danes obrača v grobu.

Verjetno pa še marsikdo drug.

Tudi mogoče Jože, Jože Pučnik.

Pa vendarle, tak človek je bil, kar je še najmanj problem tukaj. Morava najprej izpostaviti, da je po etnični pripadnosti srbskega porekla, kar je najmanj problematično pri tej zadevi. Ampak, kakor sem že omenil, glede na lik in delo in glede na stališča, ki jih zastopa on in njegova stranka Resnica, je pa seveda problematično, da se takega človeka postavi na tako pomembno državno funkcijo. Navsezadnje ima tudi dostop do tajnih podatkov, vemo pa tudi za njegova zelo proruska stališča. Tudi napovedal ...

In povezave z rusko ambasado.

Z rusko ambasado tudi. Napovedal je javnosti zdaj v začetku tega tedna, da bo obiskal Moskvo. Hočem reči, da to ogorčenje ni prišlo samo z leve strani, ampak tudi od splošne javnosti, čeprav po drugi strani se pa lahko čudiva, da so ravno Zorana Stevanovića na to funkcijo izvolile desne stranke, torej tako imenovani domoljubi, ki so recimo v SDS-u v času predvolilne kampanje, pa še prej, imeli v svojih medijih, njihovi poslanci, denimo tudi Branko Grims, ki je iz Kranja, ki dobro pozna gospoda Stevanovića, in je izjavljal prej v začetku letošnjega leta, da ta človek ni primeren za katerokoli oblastno funkcijo. In da to pove Branko Grims, ki je iz Kranja, Stevanovića zelo dobro pozna ...

Zelo dobro pozna, je zelo velik rdeči signal. Ampak jaz na desnici opažam nekaj drugega, da pod to parolo "oblast za vsako ceno", ki jo govorijo tudi tako imenovani osamosvojitelji, med drugim tudi Dimitrij Rupel, nekdanji znani minister, s katerim imamo mi v današnji aktualni številki Reporterja objavljen intervju, pa tudi Peter Jambrek, znan koncesionar v visokem šolstvu, da mora Janša sestaviti vlado za vsako ceno in torej tudi z Zoranom Stevanovićem. Torej nekega, kako bi rekel, glasu razuma na desni strani ni bilo, vsaj med aktualno elito. Edina izjema je bil pravnik, profesor prava Matej Avbelj, ki je politično dejal, da obstaja neka rdeča črta oziroma neka črta, čez katero se ne prestopi, in da je to imenovanje oziroma izvolitev Zorana Stevanovića ...

Sramota ... Kako je rekel?

Rekel je, da je to dno od dna.

Dno od dna oziroma poglobili smo dno.

Tako je, poglobili smo dno, in vsa čast, da je to rekel, ker Zoran Stevanović, recimo, omenjala sva njegova proruska stališča, ampak on ima recimo v programu izstop Slovenije iz Nata. In zdaj si jaz predstavljam oziroma si ne predstavljam, kako bo, če bo Zoran Stevanović pri tem vztrajal, to sprejel Janša, veliki zagovornik pakta Nato, in ali to pomeni, da bo Zoran Stevanović v tej desni koaliciji igral podobno vlogo kot recimo Levica v Golobovi koaliciji, kjer so bili tudi razni privrženci izstopa Slovenije iz Nata, ampak nekako so se podredili, z izjemo Miha Kordiša, koaliciji. Druga stvar: Zoran Stevanović je hvalil srbskega predsednika, ki je zelo avtoritaren, Aleksandra Vučića. Ima zelo dobre stike z Miloradom Dodikom.

Ki mu je tudi čestital.

Ki mu je tudi čestital. No ...

Milorad Dodik je pa stalni obiskovalec v Kremlju.

Tako Ampak kar ne smemo pozabiti, je tudi to, da je Zoran Stevanović pred volitvami, nekaj mesecev pred volitvami, za nek srbski portal v intervjuju rekel, da se bo on zavzemal za to, da bi Srbi dobili status narodne manjšine v Sloveniji. Podobno je obljubljal tudi njegov poslanec, ki je bil izvoljen v Ljubljani.

Podobno, ki je kandidiral v Štepanjskem naselju.

No, tu je treba seveda povedati, da je potem Zoran Stevanović to javno zanikal, češ da je to rekel, čeprav je to pisalo v srbskem mediju, in je potem rekel, da so ga narobe razumeli. Kar pomeni vendarle, da tega ne bo zahteval, in tudi ne vem, ali si lahko predstavljaš, da bi SDS podprla predlog, da imamo pri nas srbsko manjšino v Sloveniji.

Zdi se mi primerjava Stevanovića z Donaldom Trumpom, čeprav, pač, pa vseeno, glede tega njegovega govorjenja. On podobno blebeta raznorazne stvari, ki jih potem drugi dan zanika, govori, da so ga napačno razumeli, da je bil napačno interpretiran. Skratka, obnaša se kot tipični populist, politični populist, ki je bil pač izvoljen v državni zbor, ampak ne samo to. Izvoljen je bil za predsednika državnega zbora.

No, mogoče bi jaz tukaj nekaj povedal, kar je zelo zanimivo. Recimo, eden od poslancev Nove Slovenije, Aleksander Reberšek, je napisal, češ: "Edina pot do desne vlade je preko izvolitve Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora," kar pomeni, za ta cilj smo mi pripravljeni podpreti tudi hudiča na čelu parlamenta, tudi če smo iz krščanske stranke, če malo parafraziram.

Jaz sem gledal potem, ko je bil Zoran Stevanović izvoljen, kako so se vsi poslanci Nove Slovenije, vključno s poslanko Ivo Dimic, veselili in nazdravljali.

In tisti stisk roke, ki ga je dal Stevanović Janši, ko ga z dvema rokama stisne, kar nekako izraža neko neizmerno hvaležnost oziroma češ da je on nekako vreden zaupanja. Mislim, če gledamo subtilnost sporočila: "Zagotovili bomo četrto Janševo vlado," njegovo, velikemu šefu.

Ampak Zoran Stevanović je mirno požrl svojo na upravni enoti overjeno izjavo iz leta 2021, v času Covid protestov, na čelu katerih je bil ravno on, torej proti Janševi vladi, da ne on ne stranka ne bo šla nikoli v koalicijo z Janezom Janšo.

In kot je rekel poslanec Žavbi, da sta špricatelj in špricanec zdaj stopila skupaj. Če jaz lahko k temu dodam: prišlo je do sprave med tem velikim protestnikom in velikim, bi rekel… Dušiteljem protestov.

Dušiteljem protestov. V Sloveniji ni prišlo več dosti do sprave med partizani in domobranci, ampak očitno je prišlo do sprave med velikim protestnikom Stevanovićem in Janezom Janšo, ki ga je s topom šprical.

Zanimivo pa, da se v teh dneh še ni oglašal Aleš Hojs, torej notranji minister v tistem času. Vemo, da je Zoran Stevanović doživljal svojevrsten vrhunec pred časom, ko so pri Hojsu opravili hišno preiskavo. In zdaj bosta ta dva človeka skupaj ...

Sedela v parlamentu.

Še več, Stevanović bo Hojsu dodeljeval besedo. To je zelo zanimivo. To je mogoče kazen za to, da ga je šprical.

No, ampak tukaj bi želel povedati še eno stvar, kar je zanimivo, kar mogoče odgovarja na vprašanje, zakaj je Stevanović izbral Janšo in ne Goloba.

To pa zato, ker Janši manjkajo samo trije glasovi, on jih ima šest. Se pravi, skupaj s Stevanovićem ima Janša oseminštirideset glasov.

Če prištejemo še Demokrate.

Če prištejemo še Demokrate, seveda.

Medtem ko Golob ima samo štirideset glasov in tistih pet Stevanovićevih poslancev mu ne bi kaj dosti pomagalo. Recimo, Golob nujno potrebuje še Logarja.

Ali vsaj enega poslanca manjšine.

Ja, ampak poleg Stevanovića.

Poleg Stevanovića. Drži.

Ja, in v bistvu tudi tu je recimo očitno tudi Stevanović sam spoznal, da je lažje sklepati take kupčije na desnici kot na levici, ker ga Golob glede na to ne bi sprejel.

Generalni sekretar Gibanja Svoboda, Matej Grah, je v zadnjih dneh razkril podrobnosti iz koalicijskih pogajanj v Gibanju Svoboda, da je predlog, prvi predlog, na mizo vrgla neizvoljena kandidatka Demokratov, podpredsednica Demokratov Eva Irgl, in da je Zoran Stevanović lobiral pri Robertu Golobu oziroma prišel k njemu s prošnjo, da ga poslanci Svobode podprejo, vendar je Golob to zavrnil. Nasprotno, Golob je Anžetu Logarju predlagal, naj bi predlagal, da bodo v Svobodi zagotovili glasove za izvolitev kandidata Demokratov za predsednika državnega zbora. Predvidevam, da Franca Križana.

Franca Križana, tega najstarejšega poslanca. Vendar pa je zanimivo, da je Anže Logar to odklonil. Kako si pa ti to razlagaš? Pa če preideva zdaj od Zorana Stevanovića na vlogo Anžeta Logarja.

No, to je zanimivo. Vloga Anžeta Logarja je zanimiva. Anže Logar je v bistvu na začetku sodeloval v pogovorih z Golobom, nakar je on ugotovil, da se pogovarjajo o kadrovskih zadevah, ne pa recimo o programskih, kar je on zahteval. Delno ...

Ampak generalni sekretar Svobode je to zavrnil.

Ja, je zavrnil, rekel je, da je bilo deset točk, ampak le tistih deset.

Sedaj je beseda proti besedi.

Tistih deset točk. Ne vem ...

Meni se pa vseeno zdi, da je Anže Logar hodil na ta pogajanja s figo v žepu.

Ja, saj hotel sem povedati ravno to. Jaz imam občutek, da je v bistvu nekako iskal en razlog, da odide iz teh pogajanj.

Ampak

Navsezadnje je on zdaj rekel, da so volivci glasovali za spremembe, ne za to vlado, se pravi, da so dali nezaupnico tej vladi, ki je, se pravi Golobovi vladi.

Ampak še enkrat te vprašam, zakaj Anže Logar ni sprejel ponudbe Roberta Goloba, da bi Svoboda zagotovila glasove, da bi bil danes na čelu parlamenta namesto kontroverznega Zorana Stevanovića poslanec Logarjevih demokratov? Zakaj je Logar to zavrnil?

Logar je to zavrnil zaradi tega, ker je, če gledamo, kar je on javno rekel, zahteval, da v koaliciji, se pravi v novi vladi, ni Levice. Se pravi, če so demokrati, ni Levice. Zdaj, tukaj je seveda prišlo do enega problema, ker zmanjka glasov. Če ni Levice, pa so Demokrati, je to enainštirideset glasov. Se pravi, je še zmeraj premalo glasov. Nujno rabi Zorana Stevanovića.

Druga stvar je to. Oni so pričakovali, da bo v vladi Nova Slovenija, ki jim je pa takoj na začetku dala košarico. S tem pa se mi nekako zdi, da je zavrnila ali pa zapečatila to možnost, da bi bila Golobova vlada še naslednji mandat oziroma da bi lahko Golob še naslednji mandat sestavil vlado.

Da bi se sestavila nekakšna koalicija politične širine. Z dvema strankama z leve in dvema strankama z desne.

Ja, tako je. Zdaj, če sva pozorno brala medije v zadnjem času, Večer je recimo Robert Potnik, to je pa ta drugi poslanec Demokratov, ki ni ravno desen, rekel, da bi bilo dobro, da bi bila ta koalicija taka, s tem da je on rekel, da takšne vlade ne bi mogel voditi Golob, ampak nekdo tretji, ki bi ga seveda težko našli. Sedaj primeri, da bi bil nekdo tretji ... To smo že imeli, sicer leta 2000. To je bilo proti koncu mandata tiste vlade, ki je bila Bajukova vlada. Bil pa je tudi primer, ki je spodletel. To je bilo leta 2012, po tem ko je Janković dobil zaušnico parlamenta, se pravi, ko ni dobil dovolj glasov, je takratni predsednik Danilo Türk nagovarjal bančnika Marka Voljča, da bi prevzel vlado, ampak neuspešno, ker je seveda koalicija že nastala, takratna Janševa koalicija, ki je nastala po mojem prepričanju tudi zdaj, in že to, ko sva omenila označevanje, pomeni de facto: ti poslanci bodo izvolili Janeza Janšo za mandatarja.

V bistvu gledamo sedaj to Golobovo sestavljanje koalicije in pa tudi izjave ostalih predsednikov strank bolj kot ne kot predstavo za javnost, ker naj bi bile v zakulisju nekatere stvari praktično že dogovorjene. Ampak če se še nekolikokrat ustaviva pri primerjavi med Stevanovićem in Logarjem. Vemo, da Stevanović pač tukaj nastopa v vlogi političnega trgovca, podobno kot je v zgodovini slovenskega parlamentarizma takšno vlogo v preteklosti počel Zmago Jelinčič, pri katerem je tudi Zoran Stevanović začel politično kariero.

In bil celo podpredsednik stranke.

In se je potem z gospodom Plemenitim razšel oziroma, grdo rečeno, skregal.

Ampak tukaj imamo potem Logarja, ki je v predvolilni kampanji vršil ta svoj politični projekt preko Platforme sodelovanja v Demokrate z nekakšno paradigmo političnega sodelovanja. Da obstaja izbira, da je on nekakšna tretja pot, da bo v novi koaliciji največja stranka z levice in podobne stvari je govoril. Zdaj pa se zastavlja vprašanje, kako bo Anže Logar, ko bo vstopil v četrto Janševo vlado, vse te besede, ki jih je izrekel volivcem, na koncu požrl. Vemo, da je nazadnje na soočenju na komercialni televiziji izjavil celo, da Demokrati ne bodo šli v vlado, ki bi jo vodil Robert Golob, na eni strani, in na drugi strani ne bodo šli v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Po moji oceni se je Anže Logar s tem praktično spremenil v politično truplo.

Po moji oceni bo Anže Logar končal podobno, kot je končal Gregor Virant. Vendar se mi zdi ta vloga Anžeta Logarja še bolj ... Če je Janša Gregorja Viranta označeval za preveranta, torej za političnega prevaranta, se mi zdi ta vloga Anžeta Logarja tukaj v bistvu ... lahko bi rekel, da je odigral neko vlogo ne samo prevaranta, ampak tudi političnega, grobo rečeno, pokvarjenca.

No, po svoje mene niti ne preseneča oziroma me ne bi presenetilo, če bo končal v Janševi vladi, ker je vendarle dolga leta pripadal stranki SDS, ki jo vodi Janez Janša.

Pa rabi službo, tako ...

Pa rabi službo, tako kot Eva Irgl. Ampak zdaj, mene bi v bistvu bolj presenetilo, če bi šel v Golobovo vlado. Sploh če bi bila tam še Levica.

Vendar bi bila za Anžeta Logarja in za njegovo politično prihodnost tega njegovega projekta Demokratov gotovo to boljša rešitev na dolgi rok, ker se vstop v Janševo vlado lahko zelo hitro konča. Tako kot se je končala zgodba z Državljansko listo Gregorja Viranta.

Po mojem v vsakem primeru ta stranka Demokrati, ne vem, če bo dočakala naslednji mandat. To je pač stranka za ene volitve.

Seveda, dobro, okej. Če bi recimo prišlo do situacije, v kateri ne bi bil predsednik niti Golob niti Janša. To je zanimivo. Če lahko zdaj povem eno zanimivo stvar, ki sem jo danes izvedel, ko sem se malo sprehajal po parlamentu.

Govori se namreč še o tretji možnosti, namreč da bi vlado sestavil kar ta trojček, znameniti tako imenovani sredinski trojček oziroma tretji steber, z dvaindvajsetimi poslanci.

In Janša jim bo dal glasove.

Tako Predsednik Janša ... Ta vlada bi bila manjšinska z dvaindvajsetimi poslanci. Janša bi pa z SDS to vlado podpiral. In potem, ko bi ocenil, da je primeren trenutek za predčasne volitve, je pač ne bi podpiral več in bi se sprožile predčasne volitve. Zdaj, vlade v tem primeru ne bi vodil Jernej Vrtovec, Anže Logar pa zanimivo ne bi bil zunanji minister, ampak gospodarski minister. Ampak dobro, saj je to zelo zabavno poslušati, ker midva oba veva ...

Tega filma ne bomo ...

Tega filma ne bo, da Janez Janša nikoli ne bi dovolil, da bi bil predsednik vlade kdo drug kot on.

On bi se ne samo v eno koleno, v dve, v obe koleni ustrelil.

Haha, prej si bo luknjo izvrtal v koleno. Haha, tako, ja.

Ker to frazo o streljanju v koleno pa obračanju v grobu pogosto uporablja ravno Janez Janša, ko obračunava in diskreditira svoje politične nasprotnike. Ampak vseeno, tukaj je še vedno vloga Anžeta Logarja. Zdi se čedalje bolj, da smo imeli prav tisti, ki smo od samega začetka govorili, da je ta njegov projekt politično dogovorjen z Janezom Janšo in da gre za totalno mimikrijo, da je vse to neka predstava za javnost, ker Janez Janša nujno potrebuje še tretjo stranko, da pride na oblast. Ker navsezadnje, če naredimo neko primerjavo z Madžarsko, vemo, da je na Madžarskem po šestnajstih letih odšel skorajda plebiscitarno z oblasti Viktor Orbán.

Ta zmaga Petra Magyara je naravnost veličastna. Stranka TISA je dobila dvotretjinsko podporo v madžarskem parlamentu tudi po zaslugi spremenjenega volilnega sistema, ki ga je Orbánov Fidesz uveljavil v vseh teh obdobjih svoje vladavine, pa vendarle. Medtem ko se v Sloveniji Janša vrača na oblast, se je moral v Budimpešti po šestnajstih letih njegov vzornik in mecen v zadnjih letih posloviti iz oblasti. Ampak tukaj je vprašanje, zakaj Anže Logar ni Peter Magyar in zakaj Anže Logar nikoli ni bil Peter Magyar in niti ni želel biti Peter Magyar.

Ja, mogoče zato, ker tudi Janez Janša ni Viktor Orbán.

To je mogoče ...

Če si poslušal to kampanjo na Madžarskem, kako ostra je bila, kaj vse je izrekel Peter Magyar na račun Viktorja Orbána. Pa če primerjaš to z retoriko Anžeta Logarja proti Janezu Janši ...

Ja, saj ni nič takega izrekel.

Ničesar si ni upal.

On je ves čas govoril, kako je treba sodelovati, da morata sodelovati oba politična bloka, kar se mi sicer zdi prav. Zdaj je priložnost za sodelovanje.

Je pa vse to požrl.

Tako, tako.

V bistvu je bilo še hujše. Logar ni napadal Janše, zelo v rokavicah, bogaboječe je govoril o njem, na drugi strani pa je Janša obračunaval z Logarjem, ampak tudi Janša ni šel preko meje.

Ja, mislim, da konec koncev, če se spomniva, mislim, da je z Virantom bolj obračunal kot z Logarjem.

Poskušal ga je samo nekoliko omejiti, da se ne bi preveč zažrl v njegovo volilno telo. Navsezadnje mu je tudi to uspelo. Vemo, da je bila večina teh poslancev Demokratov ... Ti si analiziral te volilne okraje ... izvoljena v bolj levih okrajih.

Ja, no, večina ravno ne. Je pa zanimiv ta podatek. Prvič, da je bila poslanka demokratov izvoljena v Radovljici, ki nikakor ne velja za desni okraj. Tudi Radeče, kjer je bila, mislim, da ni ravno desni okraj, da je to bolj okraj, kjer je lahko kdorkoli izvoljen, ampak v Radovljici zagotovo desni kandidati niso izvoljeni. Drugo, kar sem jaz recimo opazil, ko sem gledal volilne rezultate, je, da je recimo v Murglah, se pravi okraj Ljubljana Vič-Rudnik III, kandidatka demokratov dobila več glasov, višji odstotek, kot v okraju Vič-Rudnik I, to je Velike Lašče, Škofljica, se pravi bolj podeželski okraji. Tudi v Ljubljani so dobili Demokrati zelo dober rezultat in ki ni odstopal mogoče en procent, dva odstotka, od uspeha tistih, ki so recimo prišli v državni zbor. In to pomeni, da imajo Demokrati precej volivcev, ki prihajajo z levega političnega pola. Verjetno gre zato za bivše volivce Svobode. Ljudje so v njem očitno dejansko prepoznali, da je neke vrste sredinski politik. Karkoli si midva misliva, ali je ali ni. Saj on se je vedno deklariral kot desnosredinski politik, ampak je zanimivo, da je on sprejemljiv za te ljudi. In na koncu, če narediva en rez, se jaz sam vprašam, ali so Demokrati dejansko dobili desna glasova oziroma ali je večina volivcev Demokratov res desnih? Vprašanje, če je to res.

Glede na te rezultate. To se mi res zdi zanimivo pri tej stranki tudi zato, ker je sestava poslanske skupine takšna, da jo ocenjujejo, da so ti poslanci manj desni od poslancev Gregorja Viranta ...

In bodo z večjo težavo podprli Janševo četrto vlado, kot so Virantovi Janševo drugo vlado.

Tako da se po eni strani lahko tudi tam kaj spremeni, ampak tudi če odideta ta dva poslanca, za katera pravijo, da nista desna, mimogrede, tudi tista poslanka iz Radovljice ni desna, jo poznajo dobro v SD-ju, tudi če ona dva odideta, je še zmeraj šestinštirideset glasov. Se pravi oseminštirideset minus dva je še zmeraj šestinštirideset.

Janez Janša je pred volitvami v več intervjujih, v več soočenjih povedal, da šibke vlade ne namerava sestavljati. Govoril je o stvarni večini razuma, potem o močni koaliciji z močno večino. Na koncu se zna zgoditi, da bo vodil manjšinsko vlado. In da smo spet v nekem filmu, ki smo ga že gledali, glede na situacijo, kakršna je, ne samo v Sloveniji, pa tudi v svetu. Ta manjšinska vlada, ne glede na to, da bo prišel na njeno čelo človek, ki je že trikrat vodil slovensko vlado, celo dvakrat predsedoval Evropskemu svetu, bo vendarle imela kar nekaj problemov.

Ja, pa to je zanimivo. Pomenljiva se mi zdi Janševa izjava, da ta vlada vsaj na začetku ne bo manjšinska, zato ker jo bo podprla večina poslancev, se pravi tudi če jo bodo sestavljale tri stranke.

Torej je Janez Janša podobno kot Zoran Stevanović in Anže Logar pojedel že veliko zarečenih besed. Torej bo koalicija, ki nastaja, koalicija zarečenih besed in zarečenih predvolilnih obljub.

Ja, ampak saj je za te ljudi važno samo to, da je desna vlada, tudi če je manjšinska, in da je vlada.

Oblast za vsako ceno, kot ponavlja Dimitrij Rupel ali pa Peter Jambrek. Seveda, Peter Jambrek ima tukaj povsem konkretne interese. Vemo, da je v času prve Janševe vlade dobil koncesije za svoje zasebne fakultete. Gospodu Jambreku je v prvi vrsti v interesu, da ta njegov družinski biznis nemoteno funkcionira naprej. Na drugi strani, če greva nekoliko v to zakulisje slovenske politike, pa imamo tudi botre, ki so se kot tako imenovani strici iz ozadja pojavljali v stranki Anžeta Logarja. Pa naj si bo to prostozidarstvo ali govorimo o zdravniških baronih, ki so prav tako koncesionarji v zdravstvu, recimo Marko Bitenc, ki imajo tudi določena pričakovanja, kar je seveda že rezultiralo takoj na začetku, še preden se je konstituiral državni zbor, ko so trije predsedniki strank tako imenovanega sredinskega trojčka pripravili interventni zakon. In v tem interventnem zakonu se je poleg razumnih ukrepov, kot je zmanjšanje obdavčitve dela, znašlo tudi kar nekaj podtaknjencev. Med drugim tudi to, da je v interventnem zakonu, torej interventno, da je treba takoj urediti tudi koncesionarje v zdravstvu, da je treba odpraviti ureditev, ki jo je sprejela Golobova vlada, ne samo glede dvoživkarstva zdravnikov, ampak da lahko koncesionarji torej razpolagajo s profitom, ki ga ustvarijo s storitvami, ki jih opravljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje. Torej ...

Ja, to je zelo zanimivo, ker so na začetku govorili tako, kako bodo uredili, kako bodo znižali ceno hrane, temu znanemu življenju, kako delajo za ljudi.

Torej ne gre za ljudi, gre za profit.

No, nekaj bodo dali ljudem, ampak ...

Nekaj se je treba pa očitno oddolžiti tudi podpornikom. Recimo intervju Janeza Janše za Reporter pred volitvami. Celo on se je spraševal, od kod Anžetu Logarju toliko denarja za predvolilne plakate, da je bila ta njegova kampanja zelo razkošna po celi Sloveniji, vemo pa, da se je začela že pred samim uradnim pričetkom volilne kampanje. Računsko sodišče pa, kot vemo, nadzira samo to obdobje, formalno, ko se uradno začne volilna kampanja. Da je tukaj en kup izigravanja, da je bilo v te volitve vloženega kar nekaj denarja, pa ne mislim tukaj samo na plakate, tudi v same politične projekte. Vemo, da ustanovitev neke take stranke in vzpostavitev infrastrukture ni tako majhen ...

Finančni zalogaj.

Ja, saj to je zanimivo. Ali bodo zdaj preiskovali, od kod jim denar? Saj je državni zbor mimogrede ustanovil komisijo o spornem financiranju strank, ki bo nadaljevala svoje delo. V prejšnjem mandatu se je ukvarjala z SDS in Novo Slovenijo. Zdaj, če bo Logar v desni koaliciji, potem se bodo tudi z Demokrati, sicer pa verjetno ne.

Pa vemo, kako je s temi preiskovalnimi komisijami. Napišejo poročilo, nimajo pa nobene izvršilne moči.

Ja, vse je na organih pregona.

Kot je govoril na zadnjem nastopu profesor prava Matej Avbelj, vsi ti politični borci proti korupciji na koncu nimajo nobenega učinka. Okrepiti bi bilo treba neodvisne institucije. Torej politika bi morala okrepiti neodvisne institucije, kot sta tožilstvo in policija, ki imajo pooblastila za preganjanje teh kaznivih dejanj, ker poslanci teh pooblastil nimajo.

Ja, saj to bomo pa videli. Ali bodo res ustanovili SKOK, kot ga predlaga Logar.

Ker vsa slovenska politična elita, vse te stranke, ki jih je naplavilo v parlament ... Govorila sva na začetku o Zoranu Stevanoviću, o njegovih stranpoteh. Ampak pri vseh teh strankah, vsi ti akterji so bili že na oblasti in pri vseh teh akterjih, v vseh teh letih, so bili že kdaj tudi prsti v marmeladi in ni nobenega, če bi izrazil po tistem Kristusovem reku: naj prvi vrže kamen, kdor je brez greha.

Točno tako. In to velja tako za poslance levega kot za poslance desnega pola.

Zdaj, pričakovanja, da bo nova vlada sestavljena nekje do poletja, glede na vse te procedure, ki se bodo odvrtile. Pa vendarle bi te vprašal, ali sploh še obstaja kakšna možnost, da bi Robert Golob sestavil vlado narodne enotnosti oziroma kakršnokoli vlado?

No, če bo sestavljal vlado, kar sem vedno bolj skeptičen, zagotovo to ne bo vlada narodne enotnosti. Se pa mi zdi, da ima vedno manjše možnosti, vedno manjše možnosti. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi mu to uspelo.

Recimo, tudi če prepriča Logarja.

Ali ima Stevanovića.

On, da bi Logar šel v koalicijo z levico, se mi zdi malo verjetno.

Ali je sploh smiselno, da Robert Golob nadaljuje s temi pogajanji? On je sicer dejal, ko smo po zadnjih izjavah, in tudi Gibanje Svoboda, da se bodo ta koalicijska pogajanja nadaljevala. Tudi Golob je rekel, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo pohod desnega populizma v Sloveniji.

Samo kaj je še v njihovi moči oziroma v njegovi moči? Kaj sploh preostane?

Ne vem, kaj mu sploh preostane. On šestinštirideset glasov nima. On lahko gre na glasovanje, lahko sprejme mandat, pa blefira, recimo da ima dovolj glasov, tako kot je delal Janković, ampak potem bo tudi njegovo usodo doživel.

Mislim, da je zelo verjetno, da se bo zgodilo to. Mislim, da bi bila, če Golob ugotovi, da nima dovolj glasov zanj, bolj modra odločitev, da sploh ne sprejme mandata, tako kot je storil Janša leta 2018.

Preden smo potem dobili vlado Marjana Šarca, je on lepo čakal v zasedi, bi rekel, v opoziciji, in ko je Šarec vrgel puško v koruzo, se je lepo povzpel na oblast.

Janez Janša tudi zdaj kot general čaka v ozadju. V ospredje je poslal pehoto, torej tako imenovani sredinski trojček.

Tri modrece.

Tri modrece, samooklicane. To je Jernej Vrtovec, ta biser Jerneja Vrtovca, se je sam razglasil za modreca. Vemo pa tudi, koliko je ura pri Novi Sloveniji.

Nova Slovenija je šla spet nazaj v objem Janeza Janše, ampak to Novi Sloveniji v bistvu ne škodi. Bo pa to škodilo Anžetu Logarju.

No, Novi Sloveniji vsekakor ne škodi, bi škodovalo po mojem obratno.

Pri Anžetu Logarju pa je glede na zapleteno volilno telo težko reči, kaj mu škodi, ker mislim, da sta ti dve stranki, Demokrati in Resnica, dve stranki, ki ju volijo levi in desni.

In če gredo v vlado z desnimi, se bodo zamerili levim volivcem. Če gredo v vlado z levimi, se bodo zamerili desnim volivcem. V vsakem primeru pa je malo premalo, da bi se obdržali v slovenskem političnem prostoru.

Vemo, kaj se je z vsemi temi partnerji Janeza Janše, z izjemo Nove Slovenije, v preteklih vladah zgodilo. Mi tukaj imamo v mislih SMC Zdravka Počivalška, nazadnje DeSUS, da so vsi, ki so šli v neko španovijo, na koncu končali na smetišču zgodovine. In vemo tudi, da se je Janez Janša v svoji dolgoletni politični karieri znebil znotraj stranke veliko potencialnih konkurentov, torej ljudi, za katere se je omenjalo, da bi ga lahko nadomestili na prestolu. Med drugim se je v zadnjih letih omenjalo tudi Anžeta Logarja. Torej ta zgodba se bo zdaj očitno ponovila tudi pri Anžetu Logarju. Ne samo, da bo Anže Logar, to je pač po mojem prepričanju, glede na poznavanje, kako se te stvari odvijajo, zelo hitro postal politično truplo. Tudi Janez Janša se ga bo na nek način znebil, ko ga bo sprejel nazaj skozi ta vrtljiva vrata, ko se bo vrnil nazaj v njegov objem, se ga bo znebil.

Ja, je pa tudi to dejstvo, da potem, ko te četrte Janševe vlade ne bo več. Vemo pa, da nobena vlada ni večna, posebej še ne manjšinska vlada, čeprav lahko tudi ta vlada prekrmari štiri leta. Na začetku mandata vsi govorijo ... Spomnim se, v času prve Janševe vlade so vsi govorili, še direktorji, "ta vlada bo za dva mandata". Potem je podobno govoril Robert Golob leta 2022, da bo tudi vlada za dva mandata. Na začetku mandata vsi govorijo vse, vse cveti. Potem pa ti politiki kmalu trčijo ob realna tla. Zvrsti se kupica raznoraznih dogodkov, na katere tudi sama politika nima vpliva.

In bo še zelo zanimivo opazovati, kaj se bo zgodilo po formiranju te vlade. Navsezadnje tudi razmere v svetu niso vse preveč rožnate.

Jaz bi prej stavil na predčasne volitve kot na to, da bo vlada dokončala mandat. Zaradi tega, ker smo prvič pred hudimi negotovimi razmerami v svetu, ki bodo nedvomno vplivale na Slovenijo. Drugič pa bo to manjšinska vlada, če bo vlada.

In ne vemo, kaj bo. Ne vem, ali bo imela ta vlada več težav z Resnico oziroma poslanci Resnice ali bo imela več težav s poslanci Demokratov.

Vsekakor pa ne pričakujem nekega, bi rekel, idiličnega vzdušja v koaliciji.

Igor Kršinar, najlepša hvala za današnjo debato. Mislim, da sva kar nekaj stvari povedala, kako stvari potekajo v ozadju in kaj se nam obeta v prihodnjih tednih. Vam, spoštovani gledalci, pa hvala za pozornost in se vidimo prihodnji teden.