Na robu Trga republike ob Šubičevi ulici je Mestna občina Ljubljana postavila drogove, na katerih bodo v petek obesili zastave članic EU. Kot je danes pojasnil župan Zoran Janković, so se za to odločili sami, vlada in država jih v pripravo predsedovanja Slovenije Svetu EU nista vključili. Lokacijo pa je kot najprimernejšo izbrala strokovna skupina.

V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije menijo, da se obveznosti javnih arhitekturnih natečajev ne bi smelo odpraviti, kot predlaga vlada. So namreč zelo učinkovita birokratska ovira pred mnogimi negativnimi praksami javnega naročanja in predvsem pred njihovimi negativnimi posledicami v grajenem okolju, opozarjajo.

Ministrstvo za okolje in prostor je konec marca družbi Bežigrajski športni park (BŠP) zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Kot je za STA sporočil Joc Pečečnik, tega niso pričakovali, pričakovali so gradbeno dovoljenje do poletja. O tem, kako naprej, bo spregovoril na novinarski konferenci 21. aprila.

Svetovni portal za arhitekturo ArchDaily, ki že 12 let izbira objekte leta s pomočjo bralcev, je letos izmed nekaj tisoč predlogov izbral 15 zmagovalcev, ki so prejeli nagrade za najboljše arhitekturne rešitve. Med njimi je tudi Muslimanski kulturni center v Ljubljani, ki je nagrajen v kategoriji verskih objektov.

Francoska arhitekta Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal sta letošnja dobitnika Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo, najvišjega mednarodnega priznanja na tem področju, ki ga nekateri primerjajo z Nobelovo nagrado. Nagrajena arhitekta se ukvarjata s konceptom trajnostnega in s prenovo že obstoječih zgradb, piše na spletni strani nagrade.

Ministrstvo za kulturo je lani odpravilo pozitivno kulturnovarstveno mnenje za projekt Bežigrajski športni park (BŠP) na območju Plečnikovega stadiona. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je februarja zato izdal novo mnenje, ki pa je sledilo ugotovitvam ministrstva in je tokrat negativno, poroča današnji Dnevnik.

Vlada snuje več ambicioznih zakonskih sprememb. Nekatere so povezana s tem, da bo morala Slovenija angažirati čim več razpoložljivih sredstva pri realizaciji načrta za okrevanje in odpornost, druge niti ne, denimo glede plačnega sistema v javnem sektorju; ministrstvo za javno upravo je moralo v enem tednu pripraviti izhodišča za njegovo prenovo.

Arhitekt in aktualni dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2021 Marko Mušič danes praznuje 80 let. Na področju arhitekture deluje že skoraj 60 let in v tem času je ustvaril izjemno obsežen in vsestransko bogat arhitekturni opus.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal izvršni ukaz, po katerem morajo biti vse prihodnje zgradbe zveznih oblasti po ZDA lepe in če se le da zgrajene v klasičnem grškem, rimskem ali podobnem slogu.

Ljubljanska mestna palača zavarovalnice, ki jo je kot poslovno-stanovanjski objekt zasnoval arhitekt Jože Plečnik, je danes sedež Zavarovalnice Triglav. Kot pravni nasledniki predvojne Vzajemne zavarovalnice in lastniki ene od najpomembnejših Plečnikovih stavb so se v zavarovalnici zavedali njenega velikega pomena. Palačo so zato delno obnovili ter jo prvič doslej tudi javno predstavili.

Mateja Mljača poznamo kot uveljavljenega slovenskega arhitekta, ki ima za sabo kar nekaj odmevnih projektov, nedavno pa je postal tudi predsednik Ustanove Maks Fabiani. Ustanova se ukvarja s Fabianijevo zapuščino, ki v Sloveniji dolgo časa v širšem zavedanju ni imela prave veljave.

Kapelico, ki je bila po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika urejena v notranjosti stavbe pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer je načrtovana gradnja nove garažne hiše, so jezuiti prestavili v skladišče. Na mariborski občini še razmišljajo, kako bi zavarovali to dragoceno dediščino, med drugim imajo v mislih gradnjo nove kapele.

Ministrstvo za okolje in prostor je v času javne razgrnitve dokumentacije v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park (BŠP) prejelo 136 pripomb zainteresirane javnosti. Kot je za STA povedal investitor Joc Pečečnik, se jim ne zdijo problematične. Projekt bodo realiziral "na tak ali drugačen način".

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je po preučitvi skladnosti izvedenih postopkov ugotovila, da bi bilo v primeru naročila izdelave projektne dokumentacije za prenovo Hotela Brdo skladno z zakonom o javnem naročanju in z določili prostorskega akta treba izvesti javni natečaj. Na JGZ Brdo medtem vztrajajo, da javni natečaj ni potreben.

Stolpič pariške katedrale Notre Dame, ki se je zrušil v požaru aprila lani, bo morda obnovljen v izvirni obliki. Kot je včeraj za francoski radio povedala nova francoska ministrica za kulturo Roselyne Bachelot, je bil dosežen "širok konsenz tako v javnosti kot tudi pri odločevalcih", da se stolpič obnovi v izvirni obliki.

Organizacija Europa Nostra je ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku, ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću poslala pismo, v katerem pojasnjuje svoja stališča o projektu Bežigrajski športni park. V njem je izrazila tudi pripravljenost za sodelovanje s slovenskimi upravnimi organi v iskanju rešitve.

Grad Mirna na Dolenjskem, ki velja za enega lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, je te dni dobil novega lastnika. Kot sponzor nemškega v ZDA živečega zvočnega terapevta, multiinstrumentalista in umetnika Kailasha Kokopellija ga je kupila v Mehiki živeča Američanka Tatiana Rodriguez Anderson.

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o arhitekturnem načrtovanju ter mojstrstvom obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki si jo bo mogoče ogledati od danes, ponuja skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Avtorsko jo podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS).

V francoski prestolnici so danes ponovno začeli obnavljati katedralo Notre-Dame, ki je bila lani aprila poškodovana v uničujočem požaru. Francoske oblasti so v sklopu ukrepov za zaustavitev širjenja novega koronavirusa sredi marca prenovo začasno zaustavile.

Islamska skupnost v Sloveniji je javnosti predstavila muslimanski kulturni center z džamijo, ki ga bodo sicer uradno odprli junija. Po besedah muftija Nedžada Grabusa center pomeni prelomnico za muslimane v Sloveniji, saj bodo z njim končno dobili lastne prostore za molitev in dejavnosti, med katerimi izpostavlja predvsem kulturno-izobraževalne.