Kot so sporočili iz Plečnikove hiše, med skritimi detajli, ki jih bo mogoče videti na razstavi, izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov, ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in ki so bili ob trenutni prenovi zamenjani z replikami.
Po besedah odgovorne konservatorke Irene Vesel se je strešnikom po 76 letih iztekla življenjska doba.
"Izdelati je bilo potrebno shemo vseh 27 različnih oblik strešnikov s prikazom lokacije v tlorisu, geometrijski posnetek vseh različnih strešnikov za dokumentacijo in kalupe. Definirali smo tehnološki postopek izdelave novih strešnikov in izdelali vzorčne modele po izbrani recepturi ter z laboratorijskimi preiskavami poskusnih seriji vseh različnih oblik strešnikov preverili njihove geometrijske oblike, mehanske lastnosti in vodotesnost," je pojasnila konservatorka.
Po besedah kustosinje razstave in Plečnikove hiše Ana Porok je sama izvedba zahtevala pomoč mnogih izkušenih stavbenikov in mojstrov različnih obrti, ki so arhitektove ideje znali in zmogli izvesti. Razstava, ki bo v Plečnikovi hiši in na vrtu na ogled do 11. oktobra, tako po njenih besedah opozarja na problematiko ohranjanja teh izjemno dovršeno izvedenih detajlov.
Arhitekt Jože Plečnik se je po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Razmišljal je o celostni ureditvi Vodnikovega in Pogačarjevega trga, saj je leta 1932 izdelal projekt za novi magistrat na Vodnikovem trgu in v njem zasnoval nov upravni center mesta tik ob stolnici.
Mestna občina Ljubljana je dala prednost ureditvi novih mesarskih tržnic tik ob Ljubljanici, med Kresijo in Zmajskim mostom, načrtovali pa so še povezavo z nabrežjem prek novega Mesarskega mostu. Prenova tržnic je bila nujno potrebna, saj so bile mesarske barake in stojnice v slabem stanju. Higienske razmere so bile nevzdržne, vendar je bilo za to, da so prodajalce prepričali o nujnosti ureditve novega tržnega prostora, potrebne veliko volje in vztrajnosti.
Nove tržnice so začeli graditi leta 1940, dela pa so zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala potekala počasi, do leta 1944. Arhitekt je za gradnjo izkoristil prazen prostor med drevoredom in Ljubljanico od Tromostovja do Zmajskega mostu, so o zgodovini tržnic zapisali v Plečnikovi hiši.
V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture, velik pomen pa imajo tudi z vidika turizma.
Razglašene so za kulturni spomenik državnega pomena, ohranjanje njihove avtentičnosti pa je poslanstvo ZVKDS. Plečnikove tržnice so prav tako sestavni del nominacije za Unesco z naslovom Ljubljana: brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika, ki so jo letos oddali na Center za svetovno dediščino v Parizu.