nenad kaluderović. 2jpg Svet24.si

Kdo je moški, ki je ustrelil množičnega morilca...

aladin-4 Svet24.si

Javil se je bosanski deček brez noge z znamenite ...

20210503-01058074 Necenzurirano

Basen o novinarstvu #kolumna

NATAŠA PIRC MUSAR IN ALEŠ MUSAR Reporter.si

Nataša Pirc Musar je krvavela, njen mož Aleš pa...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

britney-spears Odkrito.si

Britney Spears – sinova objavila nazorne video ...

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Vlada želi odpraviti javne arhitekturne natečaje; arhitekti so proti

Deli na:
Vlada želi odpraviti javne arhitekturne natečaje; arhitekti so proti

Nov zapor, Dobrunje, Ljubljana (fotografija je simbolična). - Foto: MAO Ljubljana

V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije menijo, da se obveznosti javnih arhitekturnih natečajev ne bi smelo odpraviti, kot predlaga vlada. So namreč zelo učinkovita birokratska ovira pred mnogimi negativnimi praksami javnega naročanja in predvsem pred njihovimi negativnimi posledicami v grajenem okolju, opozarjajo.

Obveznost javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je določena v zakonu o javnem naročanju, z zakonom o debirokratizaciji, ki ga je vlada prejšnji mesec poslala v obravnavo v DZ, pa naj bi se ta določba odpravila. Vidi jih namreč kot birokratsko oviro.

"S to oznako se strinjamo," so v dopisu poslancem, ki bodo v kratkem predlog zakona o debirokratizaciji obravnavali, zapisali v zbornici za arhitekturo in prostor. A v nasprotju z vlado vidijo javne arhitekturne natečaje kot birokratsko oviro pred nepremišljenimi posegi v prostor, pred nekakovostno gradnjo, pred monopoli v stroki, pred prirejenimi javnimi razpisi ter pred sistemsko korupcijo.

Priznavajo sicer, da imajo natečaji svoje pomanjkljivosti. A boljšega sistema izbora projektantskih rešitev ne poznamo, so zapisali in poudarili, da natečajev, kjer strokovna žirija med prispelimi rešitvami izbere tisto, ki je najprimernejša za javni objekt, nikakor ne moremo nadomestiti z običajnimi javnimi razpisi. "Natečaji so nujen birokratski postopek za kakovostno odločanje o gradnji in drugih posegih v prostor," so zapisali.



Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov. Gre za najbolj transparentno in najbolj demokratično obliko odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.

Postregli so še s podatkom, da javni arhitekturni natečaji predstavljajo zgolj dva do tri odstotke vrednosti vseh projektantskih storitev za javne naročnike, saj obravnavajo predvsem največje javne investicije. Čeprav ne obravnavajo manjših gradenj, pa zato obravnavajo najpomembnejše izmed njih: šole, bolnišnice, knjižnice, javne ustanove in tako naprej. S tem imajo izjemen vpliv na kakovost celotnega grajenega okolja in na kulturo bivanja pri nas, so poudarili.

Ob tem so v zbornici spomnili, da je pravkar v teku tudi sprejem sprememb zakona o javnem naročanju, pri katerem je v okviru javne razprave že bila dosežena kakovostna rešitev glede obveznosti javnih arhitekturnih natečajev. Zato ne vidijo nobene potrebe, da bi zakon o debirokratizaciji posegal v zakon o javnih naročilih, tik preden bo ta prav tako prišel v obravnavo v DZ.