Med dvajsetimi delegacijami, ki nasprotujejo ruski udeležbi na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je tudi slovenska. Toda pod zahtevo se je podpisal le poslanec NSI Janez Žakelj, medtem ko Tine Novak (Svoboda) in Anže Logar (SDS) svojega podpisa nista prispevala.

V februarski anketi, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana, je na vrhu barometra priljubljenosti Anže Logar, pred Danijelom Bešičem Loredanom in Natašo Pirc Musar. Trend padanja podpore vladi in največji vladni stranki se je nekoliko ustavil. Podpora pa je najbolj zrasla Levici, ki je prvič po lanskih parlamentarnih volitvah prehitela SD.

Na sredinem shodu iniciative za upokojencev se je med mnogimi člani SDS pojavil tudi 31-letni Klemen Traven s kapo z napisom Norway (Norveška).

Z novim letom pridem spet nazaj v akcijo, je napovedal finalist predsedniških volitev Anže Logar in prednik sveta SDS.

Po naših virih naj bi mestni odbor SDS v Ljubljani na večerni seji za novega predsednika izvolil nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, sicer podpredsednika stranke. Ta naj bi nasledil Anžeta Logarja, ki je odstopil po katastrofalnemu rezultatu stranke na lokalnih volitvah.

Anže Logar je lahko vse, je dejal njegov predsednik stranke Janez Janša. Prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno, je pridal. Predsedniku SDS se je zdelo po predsedniških volitvah in vse več ugibanjih tudi v njihovih vrstah, kako bo porabil politični kapital, vredno zamejiti polje delovanja svojega drugega človeka, predsednika sveta stranke.

V koaliciji večjih napetosti pred koalicijskim vrhom ni zaznati, aktualno razmerje moči pa je zagotovilo, da bo koalicija ostala v dosedanji obliki, ocenjuje analitik Andraž Zorko. V pogovorih poslanca Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o platformi oz. "konvenciji za prihodnost" pa vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS po letu porazov.

Medtem ko se premierju Robertu Golobu iz dneva v dan odpirajo nove fronte, se njegov predhodnik Janez Janša ubada s kulturno vojno oziroma kulturnim marksizmom. Tudi samokritično, odprle so se mu oči, ko je prebral knjigo venezuelskega avtorja Alejandra Peña Esclusa Forum São Paulo in kulturna vojna.

»Odprte so vse opcije. Odločitev, za katero pot se bom odločil, pa bo odvisna tudi od politične dinamike,« je izjavil Anže Logar v intervjuju za portal N1. Minilo je več kot mesec od drugega kroga predsedniških volitev, na katerih je dobil več kot 46 odstotkov glasov oziroma dobrih 414 tisoč. Takrat je pompozno izjavil, da »ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo« ter da »smo na začetku nečesa velikega.« Dober mesec je molčal na to vprašanje, a tudi z intervjujem za N1 nismo dobili odgovora.

Po državnozborskih in predsedniških se je supervolilno obdobje sklenilo z lokalnimi volitvami. Za povrh smo dobili tudi nov državni svet, izvoljen sicer posredno z elektorskimi glasovi. Smo dobro izrabili volitve za menjavo politične generacije? Je zato dovolj že dejstvo, da smo dobili prvo žensko izvoljeno predsednico države Natašo Pirc Musar, poslanci pa so prvič izvolili žensko predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič?

»Odprte so vse opcije. Odločitev, za katero pot se bom odločil, pa bo odvisna tudi od politične dinamike,« je izjavil Anže Logar v intervjuju za portal N1. Minilo je več kot mesec od drugega kroga predsedniških volitev, na katerih je dobil več kot 46 odstotkov glasov oziroma dobrih 414 tisoč.

Po porazu na trojnem referendumu je ključno vprašanje, koliko so »samorefleksije« sposobni v največji opozicijski stranki SDS. Kaj je dejansko pomenila Janševa opazka o taktični kampanji Anžeta Logarja?

Po porazu na trojnem referendumu je prvak NSI Matej Tonin napovedal, da njegova stranka ne bo več sodelovala v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. Nekateri ob tem napovedujejo skorajšnjo pridružitev NSI vladi Roberta Goloba, iz katere naj bi spomladi izstopila Levica.

Svoje poglede na dogajanja v družbi in politiki pogosto posreduje tudi širšemu krogu zainteresiranih in v tem smislu deluje kot intelektualec v javnosti. Pojasnil je, zakaj je z Anžetom Logarjem v igri končanje političnega sloga, ki ga je uveljavil Janez Janša.

Če ne bi bilo Janše, bi si ga morali na levici izmisliti. Prav on je tisti, ki najbolj mobilizira volilno telo levo od sredine. Dokler bo Janša, bo zmagovala levica in bila po novih obrazih na oblasti.

Anže Logar je v predsedniški kampanji izjavil, da je nekaka dvoživka – kandidat in poslanec. Obvestil je vodjo poslanske skupine, da kot kandidat ne bo sodeloval pri vsakodnevni politiki poslanske skupine in da torej ne bo dajal podpisov pod zakonodajne iniciative, glasoval bo po lastnem prepričanju, ne tako, kot se je dogovorili s poslanci v stranki. Volitve so minile, ni več dvoživka, vendar ni, denimo, pridal svojega podpisa za izvedbo posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o dohodnini.

Da bo soočenje pred referendumom o zakonu o vladi polomija ali cirkus, še verjetneje pa kar oboje, je nakazal že seznam nastopajočih.

Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Po novem, letos že tretjem porazu slovenske desnice, je prvak NSi Matej Tonin na facebooku ugotavljal, da na referendumih ni šlo za vsebinsko odločanje volivcev: »Ljudje so se ponovno odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša.«

Anže Logar je lahko vse, pravi predsednik SDS Janez Janša, njegova prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno. Kaj je imel s tem v mislih? Gotovo je bilo v Logarjevih nastopih kot predsedniškega kandidata precej pragmatizma in zato manj načelnosti.