Lani ob tem času, čeprav se uradna predvolilna kampanja sploh še ni začela, se je še veselo smejal z velikih obcestnih plakatov. Ob cesti med Celjem in Rogaško Slatino skorajda ni bilo ovinka, da ne bi ozrli »kozjanskega bika«, kot se je tedanji gospodarski minister sam poimenoval. To so bili zadnji dnevi v političnem raju, ko je Počivalšek igral vlogo »koristnega idiota« prejšnjega premiera Janeza Janše. Leto osorej je 65-letni Zdravko Počivalšek le še ena od tistih nesrečnih političnih figur, ki jih je večni predsednik SDS na svoji več kot tri desetletja dolgi politični poti po uporabi zavrgel.
V prvo ligo slovenske politike so prihajali in odhajali, ves ta časa od začeta devetdesetih sta ostajala le Janez Janša in Borut Pahor. Danes je na politični sceni samo še Janša, Pahorju se je decembra iztekel drugi mandat predsednika republike in ga v aktivni politiki ne bomo več srečali. Predsednik SDS pa je kot mačka, ki ima devet življenj. Po vsakem volilnem porazu, po vsaki politični krizi se mu je uspelo pobrati. Je edini slovenski politik, ki je kar trikrat zasedal funkcijo predsednika vlade in bi jo očitno rad še četrtič. Janša ne meče puške v koruzo, ampak strumno koraka naprej po političnem bojišču, čeprav je naokrog kopica mrtvih. Ni predaje do končne zmage, novi marš na Gregorčičevo je že v polnem teku.
Vodja največje opozicijske stranke je od volilnega poraza aprila lani naprej na polnih obratih in se nikakor ne more sprijazniti z izgubo oblasti. Po tviterju, njegovem najljubšem družbenem omrežju, vsak dan od jutra do večera bruha ogenj in žveplo. Ne samo po političnih nasprotnikih, proti vsakomur, ki mu stopi na žulj. Vojna z mediji za Janšo še naprej ostaja permanentno stanje. Obsedenost z njimi pa že vrsto let patološka. Mediji so namreč za Janšo pomemben steber v njegovem političnem boju. Po nameščencih trdno v svojih krempljih drži tako nacionalno televizijo kot Planet TV, ki je v desetih letih državnemu Telekomu Slovenije navrtal dobrih sto milijonov evrov izgube.
Po novem pa Janša redno hodi v goste k Urošu Slaku na POP TV, ena od odpuščenih urednic te največje slovenske komercialne televizije, Kristina Hacin, je po novem pri SDS vodja službe za odnose z javnostmi. Le intervjuja za Reporter ne želi dati, saj so našo prošnjo z izgovorom, da »vam žal v tem trenutku pogovora s predsednikom ne moremo zagotoviti«, ponovno zavrnili v SDS. Tudi pred tremi leti, ko je bil na funkciji predsednika vlade, za Reporter »ni imel časa«.
Janša ne meče puške v koruzo, ampak strumno koraka naprej po političnem bojišču, čeprav je naokrog kopica mrtvih. Ni predaje do končne zmage, novi marš na Gregorčičevo je že v polnem teku.
Medtem ko Robertu Golobu vlado politike diktira levičarska civilna družba (pri zakonu o RTV, ki so ga spisali v Pravni mreži za varstvo demokracije, se je to paktiranje slabo končalo, saj je ustavno sodišče zadržalo izvajanje dela novega zakona), Janez Janša na drugi strani obvladuje skoraj vso desno civilno družbo. Po potrebi pa kakšno združenje, denimo »Ruparjeve upokojence«, še sam pomaga ustanoviti. SDS se zadnje mesece pospešeno spreminja v stranko upokojencev. Problematika starejše populacije postaja glavna tema največje opozicijske stranke in njene propagandne mašinerije, ki je zapakirana v strankine medije. Janša v zadnjem letu ni odkril samo Foruma São Paulo, ampak tudi upokojence, ki ta teden v organizaciji omrežja SDS že drugič množično demonstrirajo proti vladi Roberta Goloba po ulicah glavnega mesta. Na teh upokojenskih shodih, ki jih vodi nekdanji kontroverzni poslanec in župan SDS, v prvih vrstah gledamo iste obraze kot na že vrsto let na vseh drugih zborovanjih in prireditvah Janševe stranke.
Toda glavno orožje pri Janševem vnovičnem naskoku na oblast je Anže Logar. Politični kapital, ki ga je poslanec in predsednik sveta SDS zgradil na zadnjih predsedniških volitvah, bi rad zdaj unovčil Janša. Logar je tako ključni politični faktor, ki lahko s svojo novo stranko, ustanovljeno nekaj mesecev pred naslednjimi volitvami, Janšo vnovič vrne na premierski stolček. Milan Zver, evropski poslanec SDS, je ob zadnji slavnostni akademiji SDS v Mariboru, ko so v »veliki Janševi družini« s priključitvijo Nove ljudske stranke pozdravili Franca Kanglerja, za časnik Večer potrdil naše pisanje v prejšnji številki Reporterja: »Če bi Logar oblikoval gibanje ali stranko, ki bi bila komplementarna z desnosredinsko politiko, bi bilo to perfektno.« Za Janeza Janšo, seveda in za njegove politične načrte.
