Prijavljeni ste kot
5. mar. 2025
V epizodi #172 podkasta AIDEA je gostoval dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja evropske in balkanske zgodovine. Pogovor je ponudil globok vpogled v ključne zgodovinske prelomnice, ki so oblikovale sodobno Evropo – od selitev Slovanov in vpliva krščanstva, preko reformacije in razsvetljenstva, do razpada Jugoslavije in sodobnih geopolitičnih izzivov.
27. feb. 2025
Bilo je v začetku januarja, naključni pogovor med tremi Angleži in dvema Slovencema na nevtralnem teritoriju v tujini je postregel tudi s prav tako naključnim vprašanjem: »Pri vas v Sloveniji smučate? Ste že kdaj bili na smučeh?«
5. jan. 2025
Ko je Slovenija leta 1991 stopila na pot lastne države, smo si upali sanjati o svobodi, samostojnosti in drugačni, boljši prihodnosti. Z navdušenjem smo nagnali vojake JLA in vrgli jugoslovanske simbole v smeti. Več kot trideset let pozneje se soočamo z bridko resnico: kljub evforiji, ki nas je prežemala, smo pozabili postaviti čvrste temelje – močne kot skala kost – tisti pravi suverenosti, ki bi nas peljala naprej in ne nazaj, kot se danes dogaja.
26. nov. 2024
Koga ali kaj je simboliziral dan republike, danes res nikogar več ne zanima. Pustimo redke obsedence z jugoslovanskim socializmom, titofile in podobne eksote. Ali pa histerične antikomuniste, ki pod vsakim listom iščejo rdečo zvezdo.
10. sep. 2024
Ob smrti Bore Đorđevića, ki je zaradi pljučnice umrl v ljubljanskem Kliničnem centru, sem se spomnil na Steva Žigona, slovenskega igralca, ki je večino svojega življenja preživel v Beogradu, kjer je konec leta 2005 tudi umrl.
8. sep. 2024
Čimbolj se odmika čas od razpada nekdanje Jugoslavije, tem bolj se pojavljajo tudi interesi in zahteve po razjasnitvi delovanja tedanje obveščevalne službe (Udbe) in to tako s strani zgodovinarjev, novinarjev, zainteresiranih raziskovalcev in tudi Evropske unije.
4. avg. 2024
Po prevzemu vodstva KPJ se je Tito najprej posvetil odločnemu spopadu z vsemi »frakcionaši«, »oportunisti«, »saboterji« in »omahljivci« v partiji. Ta spopad je poznal različne metode »boja«. Prva med njima je bila metoda prepričevanja, ki je bila v celoti uspešna v Sloveniji.
24. mar. 2024
Modrosti dr. Janeza Drnovška so aktualne tudi danes. Nekatere še bolj kot takrat, ko jih je zapisal. Sledil je svojemu notranjemu glasu in bil priljubljen po vsej skupni državi, bolj po drugih republikah kot pri nas. Zavzemal se je za človekove pravice v času in prostoru, kjer je bilo to še skoraj bogokletno.
17. mar. 2024
Pouk slovenščine v šolah omogočajo Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora in Severna Makedonija, toda le na Hrvaškem pouk slovenščine financira hrvaška država, drugod pa Slovenija.
24. sep. 2023
Za biografijo o Ivo Andriću nemškega novinarja (dopisnika Frankfurter Allgemeine Zeitunga za Balkan) in publicista Michaela Martensa v knjižnicah vladajo dolge čakalne vrste. Pogovarjali smo se s prevajalko te intrigantne pripovedi dr. Seto Knop, sicer tudi literarno zgodovinarko in bibliotekarko, ki je prispevala tehtno spremno besedo.
21. maj. 2023
»Jugoslavije ni več.« To je po plebisciti o samostojnosti izjavil vodja Demosa Jože Pučnik. Je pa zato »postjugoslavanstvo«. Tega fenoma oziroma koncepta v družboslovju se je v prispevku Zbogom postjugoslovanstvo! v reviji Anali Hrvaškega politološkega društva kritično lotila profesorica na zagrebški fakulteti političnih znanosti Mirjana Kasapović. Po njenih besedah gre za ideološki konstrukt par excellence, identiteto, ki ni izvedena iz pripadnosti stvarne, temveč izmišljene nacionalne ali državne skupnosti.
9. maj. 2023
Devetega maja zaznamujemo kar dve pomembni obletnici: na ta dan leta 1945 je začela veljati kapitulacija nacistične Nemčije in s tem je bilo vsaj v Evropi uradno konec druge svetovne vojne. Pet let pozneje na isti dan pa je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere je pozneje nastala sedanja Evropska unija. Prvi praznik praznujemo kot dan zmage, drugega kot dan Evrope.
22. jan. 2023
Stipe Mesić je v regiji vsem znan politik, ki je Hrvaški predsedoval dva mandata od leta 2000 do 2010. Je velik prijatelj Slovenije. V zgodnjih 90. letih je volil proti umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije, ker je v predsedstvu SFRJ iskal način, da se JLA umakne tudi iz Hrvaške. Čeprav je stare čase zaznamovala vojna, nanje gleda z nostalgijo, slovensko-hrvaške odnose pa daje za zgled dobro delujoče diplomacije, in to ne glede na nekatera nesoglasja.
13. jun. 2022
Župan Moravč Milan Balažic je prehodil vse možne politične poti: od pravovernega komunista do samozvanega liberalca in danes skrajnega desničarja, ki svari pred tako imenovano globoko državo.
11. mar. 2022
Države naslednice nekdanje Jugoslavije so v sredo podpisale pogodbo o prodaji poslopja na 5. aveniji Manhattna v New Yorku, ki je služila kot sedež misije Jugoslavije pri Združenih narodih, za 50 milijonov dolarjev. Toliko je znašala cena tudi po požaru leta 2018, ko je bila zgradba obnovljena.
12. nov. 2021
Ljudstvo pogosto »držijo skupaj« veliki ljudje, močne osebnosti, ki pa imajo v ozadju tudi trdno podporo somišljenikov, ponekod vojske … Eno je moč in vpliv zaradi pozicije, drugo zaradi osebne veličine, modrosti … V Sloveniji seveda ne tega ne onega nimamo, politike imamo predvsem za to, da se bojujejo med sabo.
27. avg. 2021
Po letu 1945, po umiku jugoslovanske armade iz Trsta, je slovenska Služba državne varnosti (Udba) v Italiji preprečila komunističnemu voditelju Vidaliju prevzem jugoslovanske/slovenske lastnine in vse premoženje prenesla pod svoje okrilje. V Italiji je ustanovila uvozno-izvozno zadrugo UIVOD, ki je organizirala uvoz in izvoz iz Trsta in Jugoslavije. Nato je ustanovila podjetje Eksport v Ljubljani, legalno podružnico zadruge UIVOD, preko katere je potekal pretok kapitala in blaga.
20. jun. 2021
Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.
