Na Instagramu objavlja posnetke bojev z digitalnimi pošastmi ali oglasov za avtomobile, opravljene v zgolj 20 sekundah – delo, ki bi človeškemu igralcu vzelo tedne. Ko je revija Deadline razkrila, da se zanjo zanimajo agenti in da studii sprejemajo AI-vsebine, je izbruhnil upor.

Zvezdniki so ogorčeni. Sophie Turner (Igra prestolov) je zapisala: »Wow ... no thanks.« Sindikat igralcev SAG-AFTRA Tilly označuje za sintetično nadomestilo, ki brez soglasja krade, saj se AI »uči« na delih drugih umetnikov. Ustanoviteljica Particle6, Eline Van Der Velden, pa trdi, da je Tilly umetniško delo, podobno animaciji.

A umetna inteligenca ne ogroža le igralcev, temveč celotno umetnost in kreativne poklice. Po Stanfordovem poročilu o umetni inteligenci tehnološki velikani, kot sta Google in OpenAI, monopolizirajo razvoj AI z zaprtimi modeli, katerih usposabljanje stane milijone. Umetniki, kot je Refik Anadol, gradijo lastne modele, a potrebujejo podporo Nvidie ali Googla.

Zadnje čase se na družbenih omrežjih pojavlja vse več oglasov, ki obljubljajo, kako vključiti umetno inteligenco v svoje delo ali z njo služiti denar. Pogosto trdijo, da ljudje, starejši od 40 let, ne znajo uporabljati AI, češ da so prepočasni za tehnološki napredek. Morda pa ti starejši ustvarjalci še vedno ohranjajo pravo kreativnost, ki izhaja iz človeške izkušnje, ne iz algoritmov.

Šlo je celo tako daleč, da nekateri umetniki ravnodušno priznavajo, da »manj pomembna« dela ustvarijo s pomočjo AI. Vtipkajo opis v AI in v sekundi dobijo sliko. Nekaterim se zdi to celo fino, češ da so, čeprav starejši od 40, tako v koraku s časom. A ukaz, prompt, ni umetniška ideja in ni kreativnost. Pravi umetnik se bori z idejami, ne pritiska na gumb.

Particle6 Group

Umetna inteligenca je v umetnosti etično nesprejemljiva. Nekateri naročniki denimo od ilustratorjev že zahtevajo, da podpišejo posebno izjavo, da delo ni bilo ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence. Umetna inteligenca ne le da krade delo, ampak brez soglasja avtorjev dobesedno »požira« internetne podatke, vključno z izvirnimi umetninami.

Kje je čustvena globina, človeška napaka, ki umetnost dela živo? AI generira brez srca, brez bolečine ali veselja, pogosto s podobami, ki utrjujejo stereotipe. To ni napredek, temveč poceni trik (za naročnike in delodajalce vsekakor tudi cenovno ugoden), ki uničuje delovna mesta in avtentičnost.

Umetnost je človeška – naj taka ostane. Sicer tvegamo izgubo tistega, kar nas dela ljudi: sposobnosti ustvarjati iz srca, ne iz kode.