Predsedniškim volitvam predvidoma že junija sledijo državnozborske. To je bil tudi razlog za razmeroma veliko število kandidatov. S pogledom na predsedniško tekmo, ki se bo sklenila 12. novembra, se začenja kratko predvolilno leto.

Bila je bila prva ženska, ki se je odločila kandidirati na predsedniških volitvah, hitro so ji sledile druge. »Očitno krščanska demokratka ne sme odnesti zmage, pa so zato nekateri hitro našli ženske protikandidatke,« pravi v pogovoru predsednica NSI Ljudmila Novak. Lojze Peterle ji je svetoval, naj vzame kampanjo kot izziv in v njej uživa.

Predsedniku republike Borutu Pahorju se po današnjih napovedi časnika Dela in agencije Ninamedia (izide raziskave javnega mnenja objavljata Dnevnik in Večer) obeta zmaga v prvem krogu. A ne več povsem suvereno.

Teden dni pred volitvami predsednika republike se je stopnjevalo izzivanje aktualnega predsednika Boruta Pahorja: po njem pada z leve in desne, lotila se ga je tudi SMC s pismom generalnega sekretarja te vladajoče stranke. Učinek?

Na naslovnici zadnje knjige teologa in publicista dr. Ivana Janeza Štuheca »Slovenija brez Patrie in Zvonov« je Slovenija izza rešetk na črnem ozadju.

Bila je bila prva ženska, ki se je odločila kandidirati na predsedniških volitvah, hitro so ji sledile druge.

Pričakovano se je izboljšal rating kandidatke SDS Romane Tomc, saj je pozno vstopila v volilno tekmo: dvignil se je z 6,9 (prvo merjenje) na 10,6 odstotka. Razmerje med Tomčevo in Ljudmilo Novakovo (NSI) nekako ustreza razmerjema med strankama. Podpora Novakove vztraja pri petih odstotkih.

Milan Brglez, doktor prava, je kolovodja preigravanja volje ustavnih sodnikov glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Kako je uvodni televizijski soočenji prestala in kaj sporočila deveterica predsedniških kandidatov in kandidatk?

Hudo zaboli, ko ustavno sodišče stopi na prste večini v državnem zboru. Takrat se nemudoma loti onemogočanja njegove volje.

Pravkar je izšla njegova knjiga Slovenija brez Patrie in Zvonov. Z dr. Ivanom J. Štuhecem smo se pogovarjali o volitvah v Nemčiji, slovenskih predsedniških volitvah, t. i. spravnem spomeniku, o referendumu o drugem tiru, obtožnici zoper mariborskega nadškofa Krambergerja in aktualnosti J. E. Kreka. Zavod Antona Martina Slomška, ki ga vodi kot strokovni direktor, praznuje dvajset let delovanja.

Kdo se lahko poleg sedanjega predsednika republike uvrsti v morebitni drugi krog šestih predsedniških volitev po osamosvojitvi?

Na begunjskem pokopališču sv. Jerneja naj bi jeseni uredili in blagoslovili grobove žrtev po lanskem izkopu in pokopu žrtev Krimske jame in na Mačkovcu.

Miro Cerar in Karl Erjavec sta kot prvi in drugi zmagovalec zadnjih volitev postavila vlado. Nihče pred koncem mandata ne želi zapustiti tega majavega čolna.

Po lanskem izkopu in pokopu žrtev Krimske jame in na Mačkovcu naj bi jeseni uredili in blagoslovili tudi njihov grob žrtev na begunjskem pokopališču sv. Jerneja.

Zaradi referenduma in pritiska civilne družbe se je drugi tir krepko pocenil - z referendumom smo privarčevali 300 milijonov evrov.

Na vprašanje, ali se ljudje žele spremembe na predsedniškem položaju, jih je pred časom dovolj prepričljiva večina odgovorila z ne. Pahorjeva velika priljubljenost ves čas mandata je lahko tudi hitro pokvarljiva.

Msgr. mag. Franci Petrič z 20. novembrom 2017 zaključuje mandat odgovornega urednika tednika Družina.

Na izjave predsednika vlade Mira Cerarja za agencijo Bloomberg (25. avgusta) glede podpore evropskih sankcij zaradi poljske pravosodne reforme se je prejšnji teden odzvalo poljsko vele-poslaništvo v Ljubljani.

»Opažamo procese, ki ogrožajo vladavino prava … Če bi kdo resno ogrozil vladavina prava v Evropi, bi Slovenija podprla sankcije, če bi bile potrebne,« je po poročanju tiskovne agencije Bloomberg (25. avgusta) svaril poljsko vlado predsednik vlade Miro Cerar.