»V gorenjski vasi so po vojni pokopali prvega komunista po maniri komunističnega ateističnega pokopa (KAP). Grobar je v gostilni komentiral, da so ga zagrebli kot medveda. Grobarja so zato aretirali in mu obrili brke.«

Izbirna komisije za namestnika predsednika protikorupcijske komisije je predsedniku republike predstavila poročilo o delu. Formalne pogoje je izpolnjevalo vseh sedem prijavljenih kandidatov, po oceni komisije pa so trije primerni za imenovanje.

Hitri, učinkoviti in pametni. Tako je o kongresu, ki ga je postavil na vrhu stranke, včasih imenovane Križmanova Lista za Maribor, dejal Bojan Požar. Če ne boš hvalil samega sebe, kdo te bo?

Kdor namerava nastopiti na junijskih volitvah, mora pohiteti. Prejšnji teden je to storil novinar in od zdaj (predvsem) politik Bojan Požar, Državljanska lista, ki jo je omenjal Dimitrij Rupel, je zazdaj »odložena«, predsednik SLS Marko Zidanšek zavrača predvolilno povezovanje in trdi, da gredo sami na volitve, stranka Dobra država Bojana Dobovška pa te dni pospešeno ustanavlja regijske odbore.

»Trenutno je v registru vojnih grobišč manj kot petina vseh slovenskih žrtev prve in druge svetovne vojne,« ugotavlja predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Že od takrat, ko je s prvo Janševo vlado postal minister za obrambo, ima Erjavec poleg sebe isto šefinjo kabineta, prijateljico Vlasto Vivod.

Prav pred šestimi leti, to je 10. februarja 2012, je predsednik Desusa Karl Erjavec prvič v drugi vladi Janeza Janše prisegel v državnem zboru kot zunanji minister.

Alenka Puhar se gre že dobro leto partizane, delovno. Raziskuje vojni čas in piše o njem, zato je v zadnjem času po dolgem in počez prehodila in prevozila veliko krajev od Nadleska do Kočevskega roga in Bele krajine.

Na levici je priznanje Palestine postala ena od prestižnih predvolilnih tem.

Zagrebški Globus nadaljuje s temami in intervjuji, ki se tako ali drugače dotikajo Slovenije in arbitražne sodbe. Očitno je del tiska južne sosede že v propagandni vojni. »Zgodovina neke kroatofobije« je naslovni članek v Globusu (tudi najbolj bran na spletni strani, kjer ga predstavljajo kot »Sto let slovenskega nacionalizma«), ki jo krasi velika fotografije Milana Kučana in manjši premierja Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca.

»Epidemije še ni konec, lahko se zgodi, gre Slovenija lahko vnovič na led – ime kandidata je Marjan Šarec,« je evropski poslanec Lojze Peterle dejal za zagrebški tednik Globus. Grožnjo populizma vidi »na levi strani, a z desnim nasmehom«.

Združenje delodajalcev Slovenije nasprotuje 4,7 odstotni uskladitvi minimalne plače, kot ga je predlagala ministrica za delo Anja Kopač. Predlaga, da se uskladi največ za inflacijo v letu 2017, to je za 1,7 odstotka. Ekonomsko socialni svet bo v petek obravnaval redno letno uskladitev minimalne plače.

Čeprav so idejnega očeta jezikovnega portala Fran dr. Kozmo Ahačiča bralci dnevnika Delo razglasili za Delovo osebnost lanskega leta (pred časom je bil tudi ime tedna in meseca na valu 202) je ministrstvo za kulturo pred dnevi zavrnilo projekt promocije jezikovnega portala Fran.

»… zdi se mi škoda, da se ni izpolnilo moje pričakovanje, da ne bo postal politik. Ni postal politik v polnem pomeni te besede,« je o ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću v pogovoru za sobotni Objektiv dejal nekdanji Kučanov svetovalec, profesor in kapetan Ozne Zdenko Roter.

Pravna in filozofska formacija je dr. Roka Svetliča usmerjala k problematiki na mejnem področju med filozofijo, pravom in človekovimi pravicami.

V letu dni smo in še bomo trikrat vabljeni na volišča. Izbrali smo že predsednika države, v začetku junija bomo z volitvami poslancev državnega zbora sooblikovali novo vlado, novembra pa si izvolili lokalne svetnike in župane. Super volilno leto, v katerem lahko poskrbimo za »super« slabo volilno udeležbo.

Državljan K (Vili Kovačič) je prišel do referenduma o drugem tiru, ne pa tudi (še) do zmage.

Stranka Mira Cerarja s 36 dobljenimi glasovi je postala Stranka modernega centra, ta pa se bo komaj obdržala v parlamentu.

Primerjalna študija državnega zbora je pred ministrovo odločitvijo pokazala, da Slovenija nima le največ sodnikov na tisoč prebivalcev, ampak ima tudi edina v EU zakonodajo, ki prepoveduje njihovo fotografiranje. Vprašanje je silno preprosto: zakaj je državljanom in medijem prepovedano snemanje sodnikov, ki jim sodijo v imenu ljudstva?

Kako naj zadrži politični kapital s predsedniških volitev, saj je Marjan Šarec tako rekoč ustvarjen iz nič, brez programa in ekipe, ki bi segala prek lokalne županske ravni?