Izstop Nove Slovenije iz pogajanj o koaliciji 5 + 1 (LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus in NSI) je jasno pokazal, da stranka s sedmimi poslanci vendarle ni tista, ki bi lahko razrešila, kar je tako hudi zapletala politika (tudi z izključevanjem) in nato še volilni izidi.

Marjan Šarec, sestavljavec koalicije strank LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus in NSI, naj bi do ponedeljka popravil koalicijsko pogodbo, da bi bila lahko sprejemljiva za NSI in njen izvršilni odbor. Sicer naj bi se zgodba že danes sklenila, in Šarec ne bo mogel za Matejem Toninom vzklikniti: Bog živi koalicijo!

Kresnikov nagrajenec Drago Jančar nam v poletno branje ponuja Postaje, v katerih je na 350 straneh zbral popotne zapiske, premisleke in zgodbe s poudarjeno geografsko konotacijo.

Kam spada specialni politični povratnik Zmago Jelinčič? Za levico je kot nacionalist desničar, za del desnice je še vedno na nasprotnem bregu – ker je proti Cerkvi in za Tita. Mož z udbovskim dosjejem zdaj na široka usta ponuja svoje glasove desnici oziroma Janezu Janši, ker se bo drugače pod levico sesula država.

Nekega volivca oziroma vernika se je Spomenka Hribar najbrž tako dotaknila, da ji je naklonil mašni namen.

Ne glede na nekaj več burnega političnega dogajanja v zadnjih dneh so po štirih tednih odprti še vsi scenariji razpleta volitev. Napočil je čas, da se pride na dan z bolj odprtimi kartami.

Lanski le trije novomašniki (kmalu se jim je pridružil grškokatoliški) so krepko znižali statistiko, leto pred tem jih je bilo namreč 14. A že letošnja bera je bogatejša: 20 novomašnikov je največ po letu 2005, ko jih je bilo 22. Že naslednje leto jih je bilo 16, 2007. 15 (trije v tujini in zamejstvu). Leta 2014 so posvečenje prejeli le štirje novomašniki doma in še trije v tujini in zamejstvu.

Pred dnevi je prof. dr. Ernest Petrič predstavil obsežno avtobiografijo Spomini in spoznanja: diplomat, pravnik, politik.

Kip Ivan Cankarja je moral kipar Bojan Kunaver iz parka Zvezda septembra 1976 kmalu umakniti.

Po volitvah pride čas treznjenja, pregrete glave bi se morale ohladiti, pripraviti na premislek, kako se izviti iz predvolilnih zavez, ki bi, če bi se jih držali, zlahka peljale do novih volitev – in do še nižje udeležbe. V Sloveniji, pa še kje v naši soseščini, ni tako. Nadaljuje se kampanja »antijanša«, kot da bi se že pripravljali na nove volitve.

Zoran Janković in Janez Janša sta se pomerila na volitvah leta 2011. Vlado je po fiasku predsednika Pozitivne Slovenije sestavil drugouvrščeni prvak SDS. Kako bo letos?

Lahko pridemo s spreminjanjem jezika do enakopravnosti spolov? Tega napada na »falocentrični diskurz« brez širše razprave so se zdaj – po Fakulteti za socialno delo, ki ga je izvedla septembra lani – rokohitrsko lotili na ljubljanski filozofski fakulteti.

Za nekdanjega ministra profesorja dr. Žiga Turka so nedeljske volitve prelomne, ker so verjetno prve, ko je vprašanje ali bo tranzicija obrnila smer in se bomo začeli vračati k rdeči zvezdi, Titu, štafeti mladosti, SFRJ, neuvrščenim ... ali pa bo še naprej vsaj stala na mestu, kot v tem mandatu. Strinja se sicer z dr. Petrom Jambrekom, da je morda velika koalicija katastrofalna rešitev, a so vse druge rešitve še slabše.

Svet katoliških laikov Slovenije pred volitvami vabi vse državljane Republike Slovenije, da udejanjijo svojo volilno pravico in se udeležijo volitev prihodnjo nedeljo. »O volilnem rezultatu odločajo zgolj tisti volivci, ki pridejo na volišča in oddajo svoj glas. Pri presoji, kateri stranki boste namenili svoj glas, bodite pozorni zlasti na sadove njihovega preteklega dela, njihovega zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic, pravic nerojenih otrok in družine kot osnovne družbene celice, za pravično družbo in skupno dobro, so zapisali v svetu katoliških laikov.

Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin gre v sklepni del kampanje z dobrimi občutki, saj gre za njihov do zdaj najboljši vstop v sklepni del parlamentarnih volitev.

Kaj me moti na soočenjih, ki naj bi dokončno odločila, kdo bo povzdignjen in kdo pahnjen čez prag parlamenta?

Drago Jančar, ki je prejšnji mesec dopolnil sedemdeset let, se uvršča v vrhu slovenskega literarnega panteona. Za njegov literarni opus velja, da je po kvaliteti uravnoteženo. Z nekaj odstopanja pri romanu Graditelj in še malo več pri romanu za zanj neznačilno aktualno (tudi tajkunsko) družbeno temo Maj, november (2014). Slovenski klasik se nima za tako ljubega slovenskim kritikom.

Ekipi strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta v okviru evropskega projekta Claustra+ na podlagi lidarskega posnetka in terenskih raziskav v bližini železniške postaje Verd nad Vrhniko odkrili nov del poznorimskega obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum. Dokumentirali sta 200 metrov zidu in tri stolpe; s tem sta potrdili, da gre v resnici za ostanke dela Ajdovskega zidu, ki je do zdaj veljal za uničenega, so sporočili iz narodnega muzeja.

(Objavljamo intervju, ki ga je Miki Muster leta 2015 dal za Reporter.) Kamorkoli se odpravi, k njemu pristopajo ljudje različnih generacij. Mikiju Mustru so hvaležni, ker jim je v mladosti podaril veliko nepozabnih trenutkov, toliko zabave. Z njim smo se pogovarjali, ker se je na spletni strani muster.si pojavil zapis, da je nominiran za Prešernovo nagrado. Na vprašanje, če se lahko primeri, da bo znova deležen podobnih napadov, kot na začetku vaše kariere, je odvrnil: »Nasprotnikov in sovražnikov sem že vajen. Toda kaj je to v primerjavi z množico bralcev in gledalcev, ki me spremljajo, mi ponudijo roko in pokažejo, da so me sprejeli, ker sem jim dal toliko lepega.« Knjige njegovih stripov izdanih pred pol stoletja so hudo natrgane, pa mu jih kljub temu še vedno prinašajo v podpis. »Ljudem še vedno nekaj pomenijo. Umetnost je prav to. Moje zgodbe niso enodnevnice, še danes jih otroci požirajo,« pravi Muster.

Matej Tonin odhaja na kongres NSI, kjer ga bodo jutri volili za predsednika stranke, optimistično. Objavljamo kratek pogovor z njim.