Matej Tonin je zanj pretežko prepustil prvima dvema na volitvah, Janezu Janši in Marjanu Šarcu: naj se bolj potrudita in oblikujeta veliko koalicijo.
Tonin je včeraj dejal (tudi kot predsednik državnega zbora), da je časa še dovolj. Šarec je napovedal celo dopust ali vsaj premor. Šele 15. avgusta bo po volji ustave (drugače bi stanje brezvladja še trajalo) padla zastavica in nas – če se ne bo okoli nikogar zbrala potrebna večina – čakajo le še predčasne volitve. Pot do velike koalicije pelje prek Levice. Tako ali drugače se mora skleniti še zgodba s to skrajno levičarsko protineoliberalno stranko, ki je do zdaj veljala za rezervno kolo. Sledil bo nov time out in še kaka zamenjava glavnih igralcev.
Cena zdaj vpoklicane Levice se zdi še višja in slišati je, da je predsednik LMŠ ni pripravljen plačati – menda tudi za ceno predčasnih volitev.
Zanimivo bo primerjati koalicijsko pogodbo, ki bi nastala med šestimi levimi in levosredinskimi strankami, s pogajalskim dosežkom koalicije 5 +1. Šarec ni malo popustil, čeprav ne bi mogli reči, da je bil za pridobitev NSI v koalicijsko pogodbo pripravljen zapisati karkoli. Cena zdaj vpoklicane Levice se zdi še višja in slišati je, da je predsednik LMŠ ni pripravljen plačati – menda tudi za ceno predčasnih volitev.
Kot smo lahko včeraj zvečer razumeli predsednika NSI, je pripravljen odigrati vlogo posrednika med Janšo in Šarcem. Moža sta se med kampanjo hudo sprla na odprtem prizorišču (naj spomnimo, gre za njuno »izdano« srečevanje v času predsedniških volitev), zaradi česar se je še Šarec dokončno zaklel, da z Janšo ne bosta sedela isti vladi. Kako in zaradi koga je prišlo do tega »nesporazuma«, je drugo vprašanje, dejstvo pa je, da se je zaradi tega odmaknila verjetnost velike oziroma široke koalicije.
Razen če bi Janez Janša oziroma SDS iz svojih vrst ponudila alternativnega mandatarskega kandidata; ne še zdaj temveč na neki točki, ko se bo približeval 15. avgust in z njim pretnja predčasnih volitev. Še ena in zadnja zamenjava glavnega igralca …
