Revija Reporter
Slovenija

Frane Adam: Vojmir Urlep bo prva violina, on bo intoniral igranje vlade Marjana Šarca

Ivan Puc

6. sep. 2018 7:54 Osveženo: 7:57 / 06. 9. 2018

Deli na:

Dr. Frane Adam, sociolog

Primož Lavre

»To vlado težko primerjamo z drugimi, zdi se nekam posebna,« pravi v pogovoru sociolog dr. Frane Adam, direktor Inštituta za razvojne in strateške analize. »V enem delu je ekspertna in domala tehnična vlada, v drugem delu povsem politična, v njej so politiki, ki se že leta presedajo po ministrskih in drugih vladnih foteljih. Gotovo je, da ji manjka konsistentnosti. Kako se bo to poznalo pri njenem delovanju, pa ostaja odprto.«

Bo vlada zaradi nekonsistentnosti prikrajšana?

Nabrana je z vseh vetrov, v grobem pa jo sestavljajo nekdanji člani vlade, nekaj je tehnokratov in nekaj politično birokratskih profilov, ljudi, ki se – lahko tudi po več vladah – prestavljajo z enega ministrstva na drugo. Naj omenim gospo Andrejo Katič, ki je izšla s srednje ravni uprave, postala ministrica za področje, o katerem ni vedela domala nič (obramba), zdaj pa bo na čelu pravosodja. Res je diplomirana pravnica, a se tudi s tem področjem ni ukvarjala. Eden od izrazitih tehnokratov je stari in novi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Kaj naj bi »odlikovalo« tehnokrate?

Zanje je značilno, da jim za ideologijo ni mar, zanje je pomembno, na kakšen način posel čim bolje opraviti. Domnevam, denimo, da je imel stike z Zemljaričem, ker je v njegovem omrežju, ne pa zaradi njegovega ideološkega predznaka. Počivalškove izjave kažejo, da je dokaj negativno razpoložen do socialističnih ideologij pri urejanju gospodarstva. Menedžerski profil je značilen za Vojmirja Urlepa, ki kot državni sekretar prihaja v kabinet predsednika vlade. Tudi njega ideologije verjetno ne zanimajo. Ko je bil direktor Leka, je zelo glasno nasprotoval višjim davkom oziroma obremenitvi plač. Tehnokrat je tudi kandidat za finančnega ministra.

Kakšna bo torej smer te vlade?
To bodo razkrile šele konkretne aktivnosti in načini vladanja. Zdi se bolj sračje gnezdo najrazličnejših profilov ljudi, ki bodo vlekli vsak na svojo stran, kar pa ne izključuje možnosti, da bi vseeno prevladala bolj enotna smer. Ker je predsednik vlade neizkušen in bolj sproti informiran o financah in gospodarstvu, bo poslušal svoje svetovalce – še zlasti Urlepa, ki bo kot koordinator nekakšen predsednik vlade v senci. Ne vemo še, ali ima Urlep že kaj somišljenikov v vladi. Tehnokrati v vladi bi lahko v njej delovali kot zavezniki.

O tistih, ki so prišli na novo se, razen za bodočega ministra za zdravje Sama Fakina, ve zelo malo.

Tudi gospod Fakin bi lahko deloval poudarjeno tehnokratsko z menedžerskimi ukrepi znotraj vnaprej definirane situacije: Tehnokratski naveza v vladi bi bila lahko zelo močna in bi celo prevladala. Na kaj drugega pa naj se drugi deli vlade opirajo? Na stranke nekoliko težje, saj so vse šibke. Na ideologijo tudi ne, če bi to hoteli, bi morali v debate vključiti Levico, a ne verjamem, da jim je to v interesu. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z idejo javnega sektorja in nacionalnega interesa. Zanimivo bo opazovati, kaj bodo ti tehnokrati počeli. Do neke mere bi lahko pogojno govorili celo o tehnični vladi. Odvisni bodo od denarja v proračunski malhi, dogovoriti se bodo morali o njegovem prerazporejanju. V bodoči vladi lahko prepoznamo tri skupine: ideologe, nekaj je politikov z birokratskimi izkušnjami in nekaj tehnokratov.

Predsedniki koalicijskih strank res niso v ospredju. Židana ni v vladi, Erjavec je eden večjih osmoljencev zadnjih volitev, zunanji minister poražene SMC Cerar pa se bo ukvarjal z zunanjo politiko …

Vsekakor bo gospod Urlep prva violina, on bo intoniral igranje te vlade. Katere bodo njene prioritete, pa težko napovemo. Nekatera področja so zelo kritična in izpostavljena, denimo zdravstvo. Kaj hitro se lahko razkrijejo pomanjkljivosti birokratskega pristopa reševanja problemov s prerazdeljevanjem denarja. V zdravstvu so še druge napetosti, ki imajo globoke korenine v preteklosti, v slabih načrtovanjih in še slabših medsebojnih odnosih … Vsekakor ga bodo skušali zakrpati, saj poka po vseh šivih.

Pri sestavljanju vlade je bil Šarec precej previden. Tudi v izjavah.

Znal je zamolčati tisto, česar ne ve. Očitno je kar dobro ponotranjil, kar so tudi drugi predsedniki vlad pred njim, da se z novinarji govori čim manj. Navržeš le kakšno frazo, sicer pa ne rečeš ničesar vsebinskega.
Šarec ima vlado pod streho, to je že uspeh. Težko ji je očitati enostranost. Kot rečeno, vse ključne odločitve lahko prepusti Urlepu. Nastopa lahko kot neka maskota in prebere tisto, kar mu bo napisal Urlep. Ta je dovolj avtoritativna osebnost, Šarec je igralec … ta kombinacija bi lahko delovala.

Kaj torej lahko pričakujemo od trinajste slovenske vlade?

Vlada je nekonsistentna, nekoherentna, različnih profilov in orientacij, težko je pričakovati kakšne večje rezultate. Razen, če bi skupinica ministrov tehnokratov v vladi začele narekovati njen tempo in smer. Gotovo bodo to poizkušali, videli pa bomo, ali jim bodo koalicijske stranke pripravljene prepustiti iniciativo. Dokler se bodo lahko ponašali z dosežki, jih bodo stranke tolerirale.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN V APLIKACIJI TRAFIKA24

Naslovnica Reporterja št. 36, 2018

Reporter