Nasvet, ob katerem so avtorici teh vrstic oči kar skočile iz jamic, pa je: pojdite na kitajskega spletnega velikana Alibabo in tam nakupite cenene artikle ter jih za petkratnik ali celo desetkratnik cene ponudite na Amazonu ali podobnih platformah Zahoda. Američani in Evropejci vam bodo jedli iz rok, vse razgrabili, in vi boste šteli na tisoče evrov zaslužka mesečno.
Tovrstni način marketinga imenujemo drop shipping, ki – kot je že na Facebooku opozorila novinarka POP TV Tea Šentjurc – resda ni kazniv, a je absolutno neetičen, saj gre za očitno goljufanje kupcev. Vsak konzument ima o posameznem artiklu pred nakupom pravico izvedeti vse, kar ga zanima – tako smo potrošniki zaščiteni!
Nekrepova tržna sekta se na to požvižga. Kupce zavede, da so kupili nekaj superiornega, edinstvenega, v resnici pa so nevede večkrat preplačali nekaj ničvrednega. In to ni prvič, da gredo Slovenci takole na limanice.
No, seveda nihče nikogar ne sili v nakup. Če ste po pameti osel, boste končali na ledu.
Slovita numerologinja Karin Ježovita, ki je okoli malega prsta vrtela tudi politika Franca Kanglerja, je pred leti v poceni spletni trgovini nabavila kup ničvrednih zapestnic in jih v vedeževalski pisarni ponudila po visoki ceni. Ko so jo mediji razkrinkali, se je nonšalantno izgovorila, da so bile zapestnice prej zares cenene, a ona jih ima pravico prodajati drago, saj jih je »energetsko očistila«. Če verjamete v dobro vilo Majo, je povsem razumljivo, da boste verjeli tudi v energetsko očiščeno bižuterijo. Zakaj pa ne? Svet je nor, možno je vse!
Bizarno pa je, da so se v žgoči debati na facebooku našli številni, ki drop shipping zagovarjajo, a najbrž le zato, ker ga ne razumejo. Ta način trženja ni enak različnim cenam artiklov v trgovinah, na primer, če primerjamo diskontni Lidl in dražji Mercator. V obeh primerih gre za kakovostne izdelke, in kupci imajo možnost na kraju samem preveriti vse informacije o izdelku, ki ga želijo kupiti.
V primeru drop shippinga pa kupec nima možnosti seznanitve s pravimi informacijami o artiklih, in tako naivno preplača neko smet v dobri veri, da je kupil nekaj kakovostnega, fantastičnega. No, seveda nihče nikogar ne sili v nakup. Če ste po pameti osel, boste končali na ledu.
Kakor ljubitelji luksuznih torbic Dior, ki so jih prodajali za vrtoglavih 2600 evrov, šivali pa so jih migrantski siromaki v nevarnih italijanskih delovnih obratih samo za pičlih 53 evrov na torbico. Če se vam takšna trgovina zdi pravična, nič čudnega, da se svet vrti v tri krasne. Če se ne bomo glasno zavzeli za pošteno trgovino, pošteno konkurenco in se pokesali za zagovarjanje takega početj , ki žal ne more delovati, ker je človek predator, ki ga pohlep vodi preko vseh meja, ne bomo nikoli izkoreninili izkoriščevalskih praks z vseh kontinentov, ne le tretjega sveta, ob katerih se spomnimo na okrutni čas sužnjelastništva.
A mar Nekrep kupce res tako podcenjuje, da se ne zaveda, da so sami sposobni klikniti na Alibabo?
A mar Nekrep kupce res tako podcenjuje, da se ne zaveda, da so sami sposobni klikniti na Alibabo ali v zadnjem času še posebej agresivno promovirano kitajsko tržnico Temu, in da je vse več tistih, ki so že spregledali bleferja, ki se v Kikovi srajčki javno hvali, kako je premožen?
Resno nas čudi, da Nekrepu sploh še kdo nasede, saj drop shipping po vsem svetu izumira. Preprosto, v Sloveniji je funkcionalna pismenost med odraslimi še zmeraj problem, za obstoj te zaostalosti pa sta krivi socialna izključenost in revščina.
Tega je v državi žal veliko, zato so skrb zbujajoče tudi nakupovalne navade Slovencev. Namesto da bi najprej gledali na kakovost, prej gledajo cene. Zato kupujejo slabo pašteto in »energetsko čiste« zapestnice v upanju, da bodo kmalu magično obogateli in si tudi oni privoščili Diorja za 2600 evrov, kajti 53 evrov je pač znesek, nad katerim višja kasta prepotentnih zgolj viha nos.
