Velika večina nemških podjetij je od pojava pandemije covida-19 sprejela konkretne ukrepe za prilagoditev težavam v dobavnih verigah, je pokazala raziskava, ki jo je letos junija v 4000 podjetjih izvedel münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Na nepredvidljive razmere so se odzvala tudi s povečanjem zalog in diverzifikacijo virov dobav.

V češki prestolnici se je danes znova zbrala velika množica protestnikov, ki zahtevajo več državne pomoči v soočanju z vse večjo draginjo. Na "shodu proti revščini", ki so ga sklicali sindikati, se je zbralo več tisoč ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Avstriji bodo danes volili predsednika. Glede na javnomnenjske raziskave se sedanjemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu obeta nov šestletni mandat. Glavno vprašanje je v bistvu le, ali mu bo veliki met uspel že v prvem krogu, ali pa bo končnega zmagovalca prinesel šele drugi krog volitev čez mesec dni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dopolnil 70 let in ob tem prejel čestitke iz domovine in tudi tujine - a slednjih spričo ruske vojne v Ukrajini, ki ga je mednarodno v veliki meri osamila, ni bilo veliko. Ruski patriarh Kiril je ocenil, da je Putina na oblast postavil Bog, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa mu je poklonil traktor.

Iz sveta, tudi iz Slovenije se že vrstijo čestitke letošnjim Nobelovim nagrajencem za mir, beloruskemu aktivistu Alesu Bjaljackemu ter organizacijama za človekove pravice Memorial iz Rusije in Centru za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Voditelji držav so jim izrekli številne pohvale za njihov boj za človekove pravice in demokracijo.

Več tisoč ljudi je v četrtek v Banjaluki protestiralo zaradi izida volitev v Bosni in Hercegovini, ki po trditvah opozicijskih strank kažejo na volilno krajo. Protestniki so zahtevali razveljavitev volitev, na katerih je kandidat za predsednika Republike Srbske Milorad Dodik po mnenju opozicije ukradel zmago protikandidatki Jeleni Trivić.

Nobelovo nagrado za mir letos prejmejo beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine, je danes sporočil Nobelov odbor. S tem so nagradili tri izjemne zagovornike človekovih pravic, demokracije in miroljubnega sožitja v treh sosednjih državah.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je danes pozval ruske vojake k predaji in jim pri tem zagotovil "življenje, varnost in pravico". Ministrov video, namenjen pripadnikom ruskih sil v Ukrajini, odraža spremenjene razmere na bojiščih, kjer ukrajinske sile beležijo niz uspehov na vzhodu in jugu države.

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek v New Yorku dejal, da svet vse od leta 1962 v času Kubanske krize še ni bil tako blizu tveganja za jedrsko uničenje, kot je sedaj, ko ruski državni vrh po porazih na bojiščih v Ukrajini govori o možnosti uporabe taktičnega jedrskega orožja.

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek pomilostil več tisoč Američanov, ki so bili po zvezni zakonodaji obsojeni zaradi posedovanja majhnih količin marihuane. Ob tem je guvernerje zveznih držav pozval naj storijo isto za obsojence po državnih zakonih.

Španija bo na podlagi zakona, ki ga je v sredo sprejel senat, začela preiskovati grozodejstva državljanske vojne in poznejše diktature Francisca Franca. Zakon med drugim predvideva globe v višini do 150.000 evrov za poveličevanje diktatorja in naj bi pred pozabo dokončno rešil resnico o žrtvah vojne in diktature.

Preiskava uhajanja plina na dveh lokacijah na plinovodih Severni tok 1 in 2 je še okrepila sum, da je šlo za sabotažo, so danes sporočile švedske oblasti. Več podrobnosti niso razkrile, so pa dodale, da je zaradi končanja preiskave območje okoli plinovodov znova odprto za promet, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Premier Robert Golob je po današnjem pogovoru z ukrajinskim kolegom Denisom Šmihalom v Pragi povedal, da sta se strinjala, da je morda svet z rusko priključitvijo ukrajinskih ozemelj na točki preloma. Ugotovila sta tudi, da je treba glede ukrajinske prošnje za članstvo v Natu najti pravo pot in pravi trenutek za uresničitev.

V 97. letu starosti je v Zagrebu umrla vdova prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana Ankica Tuđman, danes poročajo hrvaški mediji. Od nekdanje prve dame Hrvaške in "soproge utemeljitelja sodobne Hrvaške" so se z žalostjo poslovili tudi v vladni stranki HDZ, katere članica je bila vse od njene ustanovitve leta 1989.

Hrvaška je na glasovanju o osmem paketu sankcij Evropske unije proti Rusiji skupaj z nekaj drugimi državami dosegla, da članice niso sprejele predloga Evropske komisije, po katerem bi Srbija še naprej lahko uvažala rusko nafto prek Janafa. Srbski predsednik Aleksandar Vučić po pisanju srbskih medijev pripravlja oster odziv na to potezo Hrvaške.

Zveza Nato je sporočila, da je nova večnacionalna bojna skupina, ki je bila ustanovljena za boljšo zaščito vzhodnega krila zavezništva in se nahaja na Slovaškem, pripravljena na delovanje. Njeni pripadniki so med nedavno zaključenimi vajami Strong Cohesion pokazali, da lahko opravljajo svoje naloge, so v sredo zatrdili v Bruslju.

Severna Koreja je danes izstrelila še dve balistični raketi kratkega dosega. Novi izstrelitvi sledita torkovi, ko je severnokorejska balistična raketa srednjega dosega preletela Japonsko in občutno zaostrila napetosti v regiji. Varnostni svet ZN je medtem razpravljal o provokacijah Pjongjanga, a soglasja znova dosegel.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov, sicer tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je danes sporočil, da ga je vrhovni poveljnik ruskih sil povišal v generalpolkovnika. Prav tako se je pohvalil, da se je vpisal v rusko knjigo rekordov, saj naj bi postavil svetovni rekord v številu sankcij, uvedenih proti posamezni osebi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izdal odlok, s katerim je ukazal vladi, naj prevzame lastništvo največje evropske jedrske elektrarne v ukrajinski regiji Zaporožje. Odlok je izdal kmalu po tem, ko je zaključil formalni postopek priključitve regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Italiji je izbruhnil škandal zaradi neonacistične tetovaže na roki novega vodje desničarske stranke Liga v Bologni Cristiana Di Martina. Gre za runski simbol volčjega zoba pod pestjo, ki drži kladivo in ki so ga uporabljale SS enote v nacistični Nemčiji. Di Martino se brani, da si je tetovažo dal narediti kot mlad ljubitelj nordijske mitologije.