Biden se je avgusta lani odločil, da bo zvezna vlada nekdanjim in sedanjim študentom odpisala največ do 10.000 dolarjev dolga iz posojil, ki so jih najeli z namenom šolanja. Gre le za posojila, ki so bila financirana iz zveznega proračuna in ne za zasebna posojila.
Do delnega odpisa dolga so bili upravičeni le tisti, ki zaslužijo manj kot 125.000 dolarjev na leto. Revnejši študenti, ki so uspeli dobiti zvezno štipendijo Pell, pa bi bili deležni še dodatnih 10.000 dolarjev odpisa.
Do Bidnovega delnega odpisa je bilo upravičenih 43 milijonov Američanov, program pa bi stal 400 milijard dolarjev v naslednjih 30 letih. Za program se je prijavilo 26 milijonov ljudi in od tega so 16 milijonom odpis že potrdili, nakar so nastopili republikanci in konservativni sodniki, ki so zadevo ustavili.
Vrhovno sodišče obravnava tožbo šestih republikanskih držav in tožbo dveh študentov, ki se jima delni odpis dolga zveznim štipendistom ne zdi pošten.
Sodišče prve stopnje je tožbo Arkansasa, Iowe, Kansasa, Missourija, Nebraske in Južne Karoline zavrnilo z argumentom, da zvezne države s tem ne bodo utrpele nobene finančne škode. Konservativno prizivno sodišče pa jim je ugodilo, zaradi česar je program odpisa dolgov do končne odločitve vrhovnega sodišča blokiran.
Ker ima vrhovno sodišče konservativno večino s šest proti tri, je verjetno, da bo sodišče ugodilo tožnikom.
Bidnova vlada program utemeljuje na zakonu, sprejetem za pomoč prizadetim in reševalcem po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, ki so ga kasneje uporabili tudi za vojaške veterane.
Bidnova vlada trdi, da se lahko določila zakona uporabijo tudi za pomoč študentom zaradi izrednih razmer med pandemijo koronavirusa, ki se bodo sicer uradno v ZDA prenehali 11. maja. Odpis dolgov utemeljuje s tem, da so študenti med pandemijo utrpeli finančno škodo in nujno potrebujejo pomoč.
Odplačevanje študentskih posojil se je zamrznilo v trenutku, ko je vlada Donalda Trumpa leta 2020 razglasila izredne razmere zaradi pandemije koronavirusa.
Tožniki trdijo, da omenjeni zakon za študentska posojila ne more veljati. Vrhovno sodišče mora najprej odločiti, ali imajo države in dva študenta sploh pravico do tožbe. Če jim bo sodišče ugodilo, pa bo moralo potem odločati, ali so dejansko utrpeli kakšno škodo zaradi programa. Prav tako bo sodišče odločalo, ali je Bidnova vlada ustrezno uporabila zakon za odpis dolgov.
Vrhovno sodišče bo svojo odločitev objavilo predvidoma do junija. Odplačevanje študentskih dolgov zvezni vladi je trenutno zamrznjeno. Če odločitve sodišča ne bo do 30. junija, se bodo dolgovi začeli odplačevati 60 dni po tem datumu.