Veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta ZN so v sredo na zasedanju o položaju v Bosni in Hercegovini kritizirali postopke Republike srbske in njenega vodje Milorada Dodika, ki rušijo ustavni sistem države. Rusija in Kitajska pa sta pred zasedanjem ugovarjali poročanju visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Christiana Schmidta.

Ruske sile danes nadaljujejo ofenzivo na jugu in vzhodu Ukrajine, potem ko so v četrtek med obiskom generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa bombardirale Kijev. Ukrajinski predsednik Vlodimir Zelenski je dejal, da so bili napadi, ki so se zgodili takoj po njegovih pogovorih z Guterresom, poskus Rusije ponižati organizacijo in njene vrednote.

Svetovna turistična organizacija ZN (UNWTO) je sporočila, da Rusija izstopa iz omenjene organizacije. Moskva je izstop napovedala pred glasovanjem o ukinitvi njenega članstva v tej organizaciji zaradi ruskega napada na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Za potrditev resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih držav članic ZN, ki so glasovale.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem prvem nastopu v Varnostnem svetu ZN od začetka ruske agresije na Ukrajino pozval k celoviti reformi sistema globalne varnosti in odnosov med državami, da se zločin, kakršnega Rusija izvaja nad Ukrajino, ne bo ponovil. ZN je postavil pred izbiro - izključitev Rusije ali razpustitev.

Osebje Združenih narodov v Ukrajini je dokumentiralo primere, ki bi lahko pomenili ruske vojne zločine v Ukrajini, pri čemer pa dokončne ocene še ne morejo podati, je povedala vodja urada ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner. Iz Ukrajine prihajajo tudi poročila o samovoljnem pridržanju in prisilnem izginotju ljudi.

Od začetka ruske invazije pred mesecem dni je svoje domove zapustilo več kot 10 milijonov Ukrajincev, iz države pa je pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi, so danes sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR).

Zaradi vojne je morala domove zapustiti več kot polovica vseh otrok v Ukrajini, je danes sporočil Sklad ZN za otroke (Unicef). Kot so sporočili, je razseljenih 4,3 milijona od skupno 7,5 milijona ukrajinskih otrok. Približno 1,8 milijona jih je odšlo v tujino, 2,5 milijona je razseljenih znotraj države.

V obleganem ukrajinskem mestu Mariupolj po navedbah ZN zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane. Predstavnik Svetovnega programa za hrano (WFP) je danes v Ženevi dejal, da poleg vode zmanjkuje tudi zdravil, humanitarni konvoji pa ne morejo v mesto.

Rusija je v četrtek umaknila svoj predlog resolucije o zaščiti civilistov v Ukrajini, o katerem bi moral Varnostni svet ZN glasovati danes. Rusija za svoj predlog ni dobila niti podpore Kitajske in Indije, zahodne države pa so jo označile za višek sprenevedanja in norčevanja iz mednarodne skupnosti.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1252 ranjenih civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je danes sporočila, da bo novinarjem, ki delajo v Ukrajini, zagotovila neprebojne jopiče in čelade. Odločitev prihaja po smrti več novinarjev, kar je sprožilo proteste medijskih skupin, ki trdijo, da Rusija ne ščiti vojnih poročevalcev, kot to zahteva mednarodno pravo.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR.

Države naslednice nekdanje Jugoslavije so v sredo podpisale pogodbo o prodaji poslopja na 5. aveniji Manhattna v New Yorku, ki je služila kot sedež misije Jugoslavije pri Združenih narodih, za 50 milijonov dolarjev. Toliko je znašala cena tudi po požaru leta 2018, ko je bila zgradba obnovljena.

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ponoči sprožil vojaško invazijo na Ukrajino, se spopadi v tej državi stopnjujejo. Ruska vojska, ki poroča o napredku proruskih separatistov, naj bi se prebila že v kijevsko regijo. Nadaljujejo se tudi ostri odziv zahodnih držav. Zveza Nato pa je napovedala okrepitev prisotnosti v vzhodnih članicah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponoči sprožil invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o eksplozijah. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v državi razglasil vojne razmere. Iz države poročajo tudi o prvi smrtnih žrtvah. ZDA, EU in druge evropske države so obsodile invazijo in napovedale dodatne sankcije.

Večina članic Varnostnega sveta ZN je na sinočnji izredni seji obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.

Generalna skupščina Združenih narodov je v četrtek sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je zavrnila ponudbo za delo v ZN, so v sredo sporočili iz njenega urada. Viri pri ZN so potrdili, da je generalni sekretar organizacije Antonio Guterres zaprosil Merklovo, da bi vodila svetovalno skupino za skupno agendo za upravljanje po pandemiji, ki jo je ustanovil konec lanskega leta.

Iran, Venezuela, Sudan in še pet drugih držav je izgubilo glasovalno pravico v Združenih narodih zaradi neplačanih obveznosti, je v sredo sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.