Sprejem je organiziral veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh, ki dejansko že leto dni vodi kampanjo s prepričevanjem kolegov, naj junija prihodnje leto glasujejo za Slovenijo, ne pa za Belorusijo, ki je edina protikandidatka za sedež v Varnostnem svetu iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN.
"Hvala vsem, ki ste se nam nocoj pridružili in vsem, s katerimi bo slovenska misija še naprej tesno sodelovala kot zanesljiv partner s perspektivo majhne države, ki deli univerzalne vrednote in trdno zavezo ZN ter multilateralizmu," je dejal Malovrh na dogodku, ki ga je popestril nastop slovenskega jazzista Jana Kusa. Vsi prisotni so dobili tudi priložnostna darila.
Fajonova je v sproščenem in na trenutke šaljivem nagovoru prisotnim dejala, da se je prvič udeležila splošne razprave ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN in po več kot 50 sestankih ni povsem prepričana, ali je navdušena, depresivna ali oboje.
Depresivna zaradi naraščanja mednarodnih težav, navdušena pa zaradi skupnega zavedanja o perečih problemih - spopadi, revščina, podnebne spremembe, pomanjkanje vode, hrane, učinkovitega vladanja in energetske varnosti.
Slovenijo je predstavila kot majhno, vendar ambiciozno državo, ki ima bogate zgodovinske izkušnje, s katerimi lahko uspešno pomaga krmariti ZN skozi težke čase. Zaradi svoje zgodovine lahko razume majhne države, razume kompleksne procese demokratične in gospodarske tranzicije, ima pa tudi izkušnje s članstvom v VS ZN v obdobju 1998-1999.
Slovenija lahko po njenih besedah prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, spoštovanju človekovih pravic, dialogu in demokratičnim standardom.
Naštela je, kje vse je Slovenija že sodelovala, na primer pri mirovnih operacijah in drugih ciljih ZN, in poudarila potrebo po dialogu in soglasju, pri čemer bo Slovenija pošten posrednik in zanesljiv partner ter pozitivna sila za mir ob spoštovanju Ustanovne listine ZN.
"V zadovoljstvo mi je, da sprožam kampanjo pod geslom Graditi zaupanje in zavarovati prihodnost," je dejala ministrica.
Predsednik Pahor je prav tako poudaril zavezanost Slovenije multilateralizmu, ob tem pa obsodil ruski napad na Ukrajino kot nesprejemljiv napad na jasna pravila, kot je mirno reševanje sporov in sodelovanje.
Slovenija si je kot članica VS ZN v obdobju 1998-1999 prizadevala za izboljšanje preglednosti in delovnih metod, se osredotočila na zaščito civilistov v oboroženih spopadih in preprečevanje spopadov, posebno pozornost je namenjala stabilnosti Zahodnega Balkana, je med drugim dejal Pahor.
V nadaljevanju je omenil slovensko sodelovanje v mirovnih misijah ZN, pomoč pri razminiranju in zavezo za utrjevanje razumevanja med državami, pri čemer je dejal, da je temu posvetil tudi svojo kariero, še posebej v neposredni soseščini Slovenije.
Na pobudo Slovenije - skupaj s partnerji - je Generalna skupščina ZN julija potrdila resolucijo za priznanje čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekove pravice, Pahor pa je v soboto na koncertu Global Citizen v Centralnem parku obljubil slovensko podporo prizadevanjem za odpravo posledic globalnega pomanjkanja hrane.
"V času globokih geopolitičnih delitev, nezaupanja in mnogih novih izzivov moramo povečati sodelovanje. Moramo se poslušati in slišati. Moramo se bolje razumeti in si zaupati. Osebno verjamem, da lahko le s sodelovanjem zagotovimo boljšo in mirnejšo prihodnost za vse. Kot članica VS bomo delali z mislijo na interese vseh članic ZN," je med drugim dejal slovenski predsednik.
Tekma za sedež iz vzhodno-evropske skupine za obdobje 2024-2025 med Belorusijo in Slovenijo je tudi zaradi vojne v Ukrajini na nek način postala tekma med demokracijo in avtokracijo, svobodo in zatiranjem, med zahodom in vzhodom.
Na prvi pogled bi morala biti že vnaprej odločena, vendar ima vsaka država v ZN svoje interese, ki niso vedno skladni z univerzalnimi načeli Ustanovne listine ZN. Potrebno je pridobiti najmanj 129 glasov članic ZN, ki jih je skupaj 193.
Položaj v Varnostnem svetu ZN pomeni prostor za mizo, kjer se sprejemajo odločitve o svetovnem miru in varnosti, čeprav pravica do veta petih stalnih članic VS ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija) pogosto vodi v blokade pri odločanju o največjih problemih sveta.
ZN so bili ustanovljeni na pogorišču druge svetovne vojne in dejstvo je, da kljub vsem pomanjkljivostim doslej tretje svetovne vojne še ni bilo. Eden od razlogov za to je prav mednarodni forum za pogajanja in diplomacijo, kar predstavljajo Združeni narodi in Varnostni svet.
Slovenija bo za uspeh projekta, ki ga je začela že prejšnja vlada, nadaljuje pa ga sedanja, potrebovala enotnost celotnega političnega sistema, pa tudi podporo diplomatom v New Yorku, kjer bo junija 2023 padla končna odločitev.