30. obletnica priznanja Slovenije: Pahor podelil pet državnih odlikovanj (FOTO)

Državno odlikovanje red za zasluge sta prejela Karl Bonutti za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v ZDA in Keith Miles za prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in zasluge pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi odnosov med Slovenijo ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske.

Red za zasluge so prejeli še Karel Smolle za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v Avstriji, Lojze Sočan za prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu uveljavljanju v evropskih institucijah v Bruslju ter Matjaž Šinkovec za vključujoče vodenje Komisije za mednarodne odnose Skupščine RS ter prispevek in prizadevanja pri oblikovanju soglasja o nastajajoči slovenski zunanji politiki.

Slovenija je 5. maja 1992 kot prva izmed držav naslednic nekdanje SFRJ vložila prošnjo za vstop v Združene narode. Resolucijo, na podlagi katere je uradno postala 176. članica Združenih narodov, je generalna skupščina sprejela 22. maja 1992. Z vstopom je Slovenija postala suverena in enakopravna članica mednarodne skupnosti ter tako uveljavila pravico slovenskega naroda do samoodločbe.

Ključno vlogo je imelo, kot so zapisali, politično vodstvo - predsedstvo, vlada in zunanje ministrstvo in pred njim republiški sekretariat za zunanje zadeve ter republiška skupščina, v njenem okviru zlasti Komisija za mednarodne odnose. Pomemben premik v bolj načrtovana in usklajena prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije pa je bil storjen z odločitvijo o imenovanju uradnih predstavnikov naše države v tujini.

Kot je v slavnostnem govoru dejal Pahor, je osupljivo, kako je Sloveniji v kratkem času uspela demokratizacija, razglasitev samostojne države, njena obramba in mednarodno priznanje. "Razlog za ta zgodovinski uspeh gre pripisati tudi dejstvu, da nismo vselej ravnali samo prav, ampak tudi po pravu," je ocenil in dodal, da nas je reševalo to, da smo imeli svoj moralni prav in da smo bili enotni.

Kot predsednik republike, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, si glede sposobnosti in usposobljenosti Slovenske vojske in slovenske diplomacije upa reči, da Slovenija kot sestavni del zahodnega sveta razpolaga z zanesljivima instrumentoma svoje varnostne in zunanje politike. "Okoliščine pa nas opozarjajo, da moramo obe še bolj krepiti in ju posodabljati," je poudaril.