V obleganem ukrajinskem mestu Mariupolj po navedbah ZN zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane. Predstavnik Svetovnega programa za hrano (WFP) je danes v Ženevi dejal, da poleg vode zmanjkuje tudi zdravil, humanitarni konvoji pa ne morejo v mesto.

Rusija je v četrtek umaknila svoj predlog resolucije o zaščiti civilistov v Ukrajini, o katerem bi moral Varnostni svet ZN glasovati danes. Rusija za svoj predlog ni dobila niti podpore Kitajske in Indije, zahodne države pa so jo označile za višek sprenevedanja in norčevanja iz mednarodne skupnosti.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1252 ranjenih civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je danes sporočila, da bo novinarjem, ki delajo v Ukrajini, zagotovila neprebojne jopiče in čelade. Odločitev prihaja po smrti več novinarjev, kar je sprožilo proteste medijskih skupin, ki trdijo, da Rusija ne ščiti vojnih poročevalcev, kot to zahteva mednarodno pravo.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR.

Države naslednice nekdanje Jugoslavije so v sredo podpisale pogodbo o prodaji poslopja na 5. aveniji Manhattna v New Yorku, ki je služila kot sedež misije Jugoslavije pri Združenih narodih, za 50 milijonov dolarjev. Toliko je znašala cena tudi po požaru leta 2018, ko je bila zgradba obnovljena.

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ponoči sprožil vojaško invazijo na Ukrajino, se spopadi v tej državi stopnjujejo. Ruska vojska, ki poroča o napredku proruskih separatistov, naj bi se prebila že v kijevsko regijo. Nadaljujejo se tudi ostri odziv zahodnih držav. Zveza Nato pa je napovedala okrepitev prisotnosti v vzhodnih članicah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponoči sprožil invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o eksplozijah. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v državi razglasil vojne razmere. Iz države poročajo tudi o prvi smrtnih žrtvah. ZDA, EU in druge evropske države so obsodile invazijo in napovedale dodatne sankcije.

Večina članic Varnostnega sveta ZN je na sinočnji izredni seji obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.

Generalna skupščina Združenih narodov je v četrtek sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je zavrnila ponudbo za delo v ZN, so v sredo sporočili iz njenega urada. Viri pri ZN so potrdili, da je generalni sekretar organizacije Antonio Guterres zaprosil Merklovo, da bi vodila svetovalno skupino za skupno agendo za upravljanje po pandemiji, ki jo je ustanovil konec lanskega leta.

Iran, Venezuela, Sudan in še pet drugih držav je izgubilo glasovalno pravico v Združenih narodih zaradi neplačanih obveznosti, je v sredo sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Hrana se je lani na globalni ravni podražila za 28 odstotkov, je sporočila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). V letu 2022 ob tem strokovnjaki še ne računajo na občutno izboljšanje razmer na trgih.

Rusija je v ponedeljek vložila veto na predlog resolucije Varnostnega sveta ZN, ki bi podnebne spremembe razglasila za grožnjo mednarodni varnosti, čeprav to podpira večina članic ZN. Predlog resolucije sta pripravili Irska in Niger.

Slovenija bo danes v New Yorku uradno najavila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje od leta 2024 do 2025, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Pred tem je Slovenija to mesto zasedala v letih 1998 in 1999, leta 2011 pa je bila na volitvah primorana priznati premoč Azerbajdžanu.

Podnebna konferenca ZN v Glasgowu COP26 se je v soboto končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, vendar pa uvodni odzivi ne govorijo o uspehu, temveč bolj o napredku. Ambicioznejši napredek je na koncu blokirala Indija, ki ni sprejela besedilo o odpravi premoga.

Več tisoč mladih podnebnih aktivistov se je danes podalo po ulicah Glasgowa, da bi od voditeljev in pogajalcev na podnebni konferenci COP26 zahtevali odločno ukrepanje proti podnebni krizi, poročajo mediji. Gibanje Petki za prihodnost je shod pripravilo na dan, ko COP26 še posebej izpostavlja vlogo mladih in opolnomočenja javnosti.

Varnostni svet ZN bo ta teden razpravljal o razmerah v BiH, pri čemer bo imel na mizi prvo poročilo novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej državi Christiana Schmidta. Ta naj bi v poročilu posvaril, da nevarnost za mir in stabilnost BiH že vse od vojne ni bila tako velika. Rusija naj bi sicer v razpravi o BiH vložila veto.

Približno 22,8 milijona Afganistancem, kar je več kot polovica prebivalcev te države, pozimi grozi akutno pomanjkanje hrane, zato bo že tako nestabilna država v primežu ene najhujših humanitarnih kriz na svetu, so danes sporočili ZN.

Več kot pet milijard ljudi bi lahko leta 2050 imelo težave pri dostopu do vode, so med tednom opozorili Združeni narodi (ZN). Svetovne voditelje, ki se bodo med 31. oktobrom in 12. novembrom zbrali na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, so pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju.