Rusija in Kitajska o svojem vetu na resolucijo ZN o Severni Koreji: Krivi so Američani!

Predsednik Generalne skupščine Abdulah Šahid je dejal, da je več svetovnih voditeljev resolucijo opredelilo kot zgodovinsko, saj da bodo Združeni narodi s tem nekoliko bolj učinkoviti in odgovorni. Danski veleposlanik Martin Bille Hermann je kot zgodovinsko opredelil zasedanje, čeprav dejanskih posledic za tiste, ki zlorabljajo pravico do veta, ne bo.

Ruska namestnica veleposlanika in kitajski veleposlanik sta za veto okrivila ZDA. Kitajec Zhang Jun je dejal, da Washington ignorira pozitivne korake Pjongjanga in se vrača na staro pot praznih gesel o dialogu in ostrejših sankcij. Sedanjo ameriško vlado je obtožil, da ni uresničila rezultatov dialoga med ZDA in Severno Korejo v času vlade Donalda Trumpa. O katerih rezultatih je govoril, ni povedal.

Ruska namestnica Ana Jevstignejeva pa je dejala, da dosedanje sankcije ZN niso prinesle varnosti v regijo in vsi, ki se resno ukvarjajo s problemom Severne Koreje, po njenih besedah vedo, da se ne bo brezpogojno razorožila pod grožnjo sankcij. Kritizirala je tudi novo partnerstvo med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo (Aukus).

Varnostni svet ZN je uvedel sankcije proti Severni Koreji po prvem jedrskem poskusu leta 2006 in jih potem kasneje zaostril s skupaj desetimi resolucijami. Vendar pa Severna Koreja še naprej izvaja raketne izstrelitve, ZDA pa so prepričane, da se pripravlja tudi na nov jedrski poskus. Samo letos je Pjongjang izvedel 18 nizov preizkusov raket.

ZDA so zato pripravile resolucijo z novimi sankcijami, na kar sta Rusija in Kitajska 26. maja vložili veto. Zaradi tega sta se morali zagovarjati, članice ZN pa so dobile priložnost povedati svoje mnenje. Za govor se je prijavilo kar 70 držav.

Namestnik ameriške veleposlanice Jeffrey DeLaurentis je dejal, da so zadnji testi raket priprava na sedmi jedrski poskus. Zatrdil je, da je Washington pripravljen na dialog s Pjongjangom in to brez pogojev, kar so sporočili preko zasebnih kanalov tudi preko Kitajske. "ZDA so se pripravljene pogajati o lajšanju sankcij za jedrsko razorožitev Korejskega polotoka," je zagotovil.

Vodja delegacije EU Bjorn Olof Skoog je dejal, da je Severna Koreja z izstrelitvami raket pokazala popolno zanemarjanje mednarodnega prava in nespoštovanje do ZN. Resolucija, ki sta jo Rusija in Kitajska blokirali z vetom, bi pokazala, da imajo kršitve mednarodnega prava posledice. Sankcije imajo humanitarno izjemo za obubožano prebivalstvo Severne Koreje, je dejal in poudaril, da bi resolucija to celo utrdila.

Bille Hermann je v imenu nordijskih držav dejal, da pravica do veta ne bi smela in ne sme omejevati Varnostnega sveta ZN pri izvajanju svojega mandata, Rusija in Kitajska pa da sta to v primeru Severne Koreje storili.

Veleposlanik Severne Koreje Kim Song je medtem zavrnil vse sankcije, ameriško resolucijo označil za nezakonito, posodobitev oborožitve v Severni Koreji pa kot nujno za obrambo njenih interesov pred grožnjo ZDA.