Na ponovljenem javnem razpisu za izvajalca prenovitvenih del na Galebu so minuli teden izbrali ladjedelnico Dalmont iz Kraljevice, so sporočili iz oddelka za javno nabavo mesta Reka. Kot so dodali, so poleg Dalmontove ponudbe, ki je znašala 58,5 milijona kun (7,9 milijona evrov), prejeli tudi ponudbo reške remontne ladjedelnice Viktor Lenac, ki je dosegla 75,8 milijona kun (10,2 milijona evrov).
Če do sredine novembra ne bo pritožb na izbiro cenovno bolj ugodne ponudbe, bodo s kraljevško ladjedelnico podpisali pogodbo o prenovi Galeba, je danes na svoji spletni strani poročal Novi list.
V reškem mestnem svetu so konec septembra po burni razpravi sprejeli odločitev o najemu dodatnih 44 milijonov kun (5,9 milijona evrov) posojila, da bi lahko zagotovili izvedbo projekta prenove ladje in zaščitene industrijske dediščine upravnega poslopja nekdanje reške tovarne sladkorja. Na ta način so se tudi izognili nevarnosti, da bi morali vrniti 69 milijonov kun (9,3 milijona evrov), ki so jih za prenovo Galeba in nekdanje tovarne sladkorja dobili iz skladov EU.
Titova priljubljena potovalna ladja, s katero je obiskal 18 držav, je dolga 116,7 in visoka 8,75 metra.
Evropska unija je odobrila 85 odstotkov sredstev za prenovo zaščitene kulturne in industrijske dediščine. Mesto Reka je najprej ocenilo, da bo za prenovo Galeba zadostovalo nekaj manj kot 34 milijonov kun (4,5 milijona evrov), na prvem neuspešnem razpisu pa so na podlagi ponudb ugotovili, da bo prenova občutno dražja.
Največje hrvaško pristanišče bo prihodnje leto evropska prestolnica kulture. Organizatorji zgodovinskega projekta hrvaške kulture so pričakovali, da bo prenovljeni Galeb prve turiste sprejel poleti prihodnje leto. Nekateri sicer dvomijo, da bodo zahtevna obnovitvena dela končana, kot je bilo predvideno.
Ko bodo ladjo odprli za obiskovalce, bo možen ogled rezidenčnega dela plovila, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi svetovnimi potovanji. Na Galebu so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih, a ladje po zatrjevanju reške mestne uprave ne bodo uporabljali za poveličevanje katerekoli zgodovinske osebe.
Več kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov površine Galeba bodo namenili muzejskemu pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se menjavali na Reki. Preostale prostore bodo uredili za gostinske storitve kot tudi za gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča.
Ladjo so izdelali leta 1938 v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za polaganje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.
Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo želel prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je propadala v reški ladjedelnici. Ladja je zaščitena kot hrvaška kulturna dediščina.
