Merklova: Za vrednote demokracije, svobode, človekovih pravic in strpnosti je treba živeti in jih braniti

"Noben zid, ki izključuje ljudi in omejuje svobodo, ni tako visok ali tako širok, da ga ne bi bilo mogoče predreti," je dejala Merklova na današnji slovesnosti v Kapelici sprave na berlinski ulici Bernauer, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje.

Zbrane je pozvala, naj se uprejo sovraštvu, rasizmu in antisemitizmu. Po njenih besedah je Berlinski zid opomin, da človekove pravice in pridobljene svoboščine niso samoumevne. "Spominjajmo se vseh, ki so umrli na tem zidu, ker so iskali svobodo," je dejala, kot navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Merklova je odraščala v Vzhodni Nemčiji, 9. novembra 1989, ko je padel Berlinski zid, pa je kot znanstvenica delala v Berlinu. Spomnila je, da je v nemški zgodovini še en 9. november, in sicer leta 1938, ko je Hitler začel pogrom nad Judi v Nemčiji. "To je še en opomin, da se moramo odločno upreti rasizmu in antisemitizmu," je dejala.

To po njenih besedah velja tudi za Evropo, kjer se je treba zavzemati za demokracijo, pravno državo in človekovo dostojanstvo. "To je v časih korenitih tehnoloških in globalnih sprememb še posebej pomembno, a tudi težko. Prispevek posameznika je morda videti majhen, a to nam ne sme vzeti poguma," je dodala.

Kanclerka in ostali gostje, med katerimi so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predsedniki Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, so pred njenim govorom vtaknili vrtnice v luknje na preostanku zidu, ki še stoji na tej ulici v Berlinu. Skupine šolarjev iz različnih evropskih držav, tudi Ukrajine, pa so spregovorile v svojih maternih jezikih o svojih občutkih ob obletnici padca Berlinskega zidu.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier se je zahvalil višegrajskim državam za njihov prispevek k združitvi obeh Nemčij. "Brez poguma in želje po svobodi Poljakov in Madžarov, Čehov in Slovakov ne bi bila možna mirna revolucija v vzhodni Evropi in tudi ne nemška enotnost," je dejal.

Berlinski zid je 28 let delil mesto med takratno Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. V številnih nemških mestih danes potekajo slovesnosti ob 30. obletnici njegovega padca. Osrednja slovesnost bo zvečer v Berlinu pred Brandenburškimi vrati.