Vrh politike bo danes nadaljeval pogovore o predvidenih spremembah volilne zakonodaje. Čeprav je že kazalo, da bi stranke utegnile doseči soglasje o ukinitvi volilnih okrajev, jim bo predsednik republike Borut Pahor danes predlagal, naj se najprej lotijo sprememb njihovih območij.

Predstavniki parlamentarnih strank naj bi se v petek pri predsedniku republike Borutu Pahorju dokončno dogovorili, v katero smer bodo šle predvidene spremembe volilne zakonodaje. Večina strank se nagiba k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu, ali bodo uspele doseči zadostno soglasje, pa zaenkrat ostaja neznanka.

Ureditev, kot jo predlaga ministrstvo, bi hitro pripeljala v omejevanje svobode izražanja, o spremembah medijske zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za kulturo, pravijo v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). "To še posebej velja za 6. in z njim povezani 7. člen, ki de facto uvaja cenzuro," svarijo in menijo, da lahko o omejevanju svobode izražanja odločajo izključno sodišča, ne pa medijski inšpektor.

Potem ko je državni zbor v prvem branju sprejel razvpito novelo zakona, ki ureja tudi financiranju izobraževanja v zasebnih šolah, bo odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino nadaljeval obravnavo zakona v drugem branju.

V predsedniški palači bo za zaprtimi vrati potekal tretji krog usklajevanj pogajalcev strank o spremembah volilne zakonodaje. Cilj tokratnega srečanja je doseči dogovor o končnem besedilu sprememb v smeri uvedbe relativnega prednostnega glasu, pravijo v uradu predsednika republike. Ocenjujejo, da možnost za dogovor obstaja.

Državno odvetništvo je v poročilu o delu za lani opozorilo na nekatere nedorečenosti in anomalije zakona o državnem odvetništvu. Med drugim so izpostavili različna tolmačenja, kdaj so dolžni podati mnenje za državne organe, ter veliko število zadev, ki so jih prevzeli za Zpiz in ZZZS. "Zato brez sprememb zakona najverjetneje ne bo šlo," ocenjujejo.

Vlada Marjana Šarca je v prvih šestih mesecih delovanja v primerjavi s prejšnjimi tremi vladami obravnavala in sprejela najmanj zakonodajnih predlogov. Razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila predlogov novel zakonov, medtem ko pri predlogih novih zakonov ni tako občutna, je razvidno iz odgovora vlade na vprašanje poslanca SDS Anžeta Logarja.

Notranji minister Boštjan Poklukar ni naklonjen predlogu Agencije za varnost prometa (AVP) za znižanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. Ob robu petkovega Foruma obrti in podjetništva v Portorožu je ocenil, da obstoječa ureditev ni slaba, alkohol pa bi morali nasloviti kot širši družbeni problem.

V pretepu, ki je danes izbruhnil v parlamentu v Hongkongu med opozicijskimi demokrati in vladi naklonjenimi poslanci, so bili poškodovani najmanj štirje poslanci. Pretep je izbruhnil zaradi spora glede vodenja enega od odborov. Ozadje spora je načrtovani zakon, ki bi omogočil izročitev osumljencev za kazniva dejanja celinski Kitajski.

Nemški minister za zdravje Jens Spahn je minuli konec tedna predstavil osnutek zakona, ki predvideva obvezno cepljenje otrok proti ošpicam. Necepljene otroke bi izključili iz vrtca, starši necepljenih osnovnošolskih otrok pa bi morali plačati do 2500 evrov kazni, na spletni strani piše Deutsche Welle. Spahn je dejal, da želi izkoreniniti ošpice.

Brunejski sultan Hasanal Bolkia je danes sporočil, da brunejske oblasti ne bodo izvrševale smrtne kazni, ki jo aprila uvedeno šeriatsko pravo med drugim predvideva za prešuštvo in homoseksualne spolne odnose. Kritiki menijo, da to ni dovolj, in zahtevajo odpravo šeriatskega prava v celoti, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik republike Borut Pahor je za STA pojasnil, da sta predloga sprememb volilne zakonodaje glede uvedbe prednostnega glasu skoraj pripravljena, do konca prihodnjega tedna pa po zagotovilih ministra Rudija Medveda pričakuje še predlog za spremembo volilnih okrajev. Predloge bo poslal strankam, v drugi polovici maja bodo nadaljevali pogajanja.

V Bruneju so z današnjim dnem uvedli šeriatsko pravo, ki predvideva drakonske kazni za prešuštnike in homoseksualce. Čaka jih lahko tudi kamenjanje do smrti. Brunejski sultan Hasanal Bolkia je ob tem kljub mednarodnemu zgražanju pozval, naj se islamska pravila začnejo strožje izvajati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik republike Borut Pahor bo na posvetu z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin iskal možnosti za spremembe volilne zakonodaje, za del katere je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo. V strankah so enotni, da je treba neustavnost odpraviti, dogovor, na kakšen način bi to storili, pa bo, kot kaže, težko doseči.

Medresorska skupina za spremljanje izvajanja konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami je obravnavala dogajanje glede pobude, naj se preveri ustreznost ureditve kaznivega dejanja posilstva v zakonodaji, so za STA navedli na ministrstvu za delo. Ministrstvo za pravosodje bo ta teden sklicalo sestanek na to temo, so zapisali.

Italija je prva država v EU, ki je prepovedala plastične vatirane palčke. Na evropski ravni gredo predlogi v smeri, da se te palčke po vsej EU prepove z letom 2021, Italija pa je pohitela in že od 1. januarja dovoljuje le biološko razgradljive različice, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Spodnji dom francoskega parlamenta je v sredo zvečer soglasno sprejel zakonodajo, ki spolne odnose z mlajšimi od 15 let v določenih okoliščinah opredeljuje kot posilstvo. Poslanci so potrdili tudi strožje kazni za spolno nadlegovanje na ulici, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na Danskem je danes v veljavo stopila prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih, ki jo je maja sprejel tamkajšnji parlament. Zakon, ki se ga je prijelo ime prepoved burke, vključuje tudi prepoved nošnje nikabov, balaklav, smučarskih mask, ki pokrivajo celoten obraz, obraznih mask in lažnih brad.

V Turčiji bodo v ponedeljek v skladu s spremembo ustave parlamentarni sistem spremenili v predsedniškega. Isti dan bo Recep Tayyip Erdogan prisegel za nov predsedniški mandat, v skladu z novim političnim sistemom pa bo imel okrepljene in razširjene pristojnosti.

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je danes med drugim seznanila s problematiko kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim transportom migrantov, je po seji komisije dejal njen predsednik Branko Grims. Po njegovih besedah mora Slovenija svojo zakonodajo ustrezno zaostriti.